Na evropskih cestah kar četrtina vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč umre v nesrečah, v katerih so udeležena tovorna vozila, v svojem najnovejšem poročilu ugotavlja evropski svet za varnost prometa. V trčenjih, v katerih so bila udeležena tovorna vozila z nosilnostjo več kot 3,5 tone, je leta 2018 izgubilo življenje 3310 ljudi, v tistih z nižjo nosilnostjo pa 2630. Pri nas je ta delež 14-odstoten. Lani so bili ti vozniki vpleteni v vsako sedmo nesrečo – skupno v 2793, kar je sedem odstotkov več v primerjavi s predlanskim letom in 25 odstotkov več kot leta 2015. Sami so jih povzročili 1630, štiri odstotke manj kot predlani in 13 odstotkov več kot leta 2015. V njih je umrlo šest ljudi. Predlani je bilo žrtev 14, od leta 2015 do lani skupno 60.
Kot so nam sporočili z agencije za varnost prometa, ki je za evropski svet pripravila podatke, je bilo v nesrečah, v katerih so bili povzročitelji tovornjakarji, od leta 2015 do lani hudo poškodovanih 178 oseb, lažje pa 1880. Število huje poškodovanih se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo za deset odstotkov, lažje pa za odstotek več. Med šestimi lanskimi žrtvami so bili trije vozniki tovornih vozil. V nesrečah, ki so jih zakrivili v zadnjih petih letih, so najpogosteje umirali pešci (21) in potniki v različnih vozilih (13), umrlo je tudi 14 povzročiteljev. Večino nesreč so povzročili slovenski vozniki, se pa ta delež zadnja leta manjša, lani je bil 58 odstotkov.
Tudi gospodarska škoda
Največkrat je počilo zaradi nepravilnega premika vozila, pa tudi nepravilne strani oziroma smeri vožnja ali premajhne varnostne razdalje. Za smrtne nesreče je bila največkrat kriva prehitra vožnja, od leta 2017 do 2019 je zato umrlo 12 ljudi. Največ nesreč z udeležbo tovornih vozil se je zgodilo v naseljih z uličnim sistemom (40 odstotkov), sledijo avtoceste z 21 odstotki.
Delež nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila glede na vse nesreče, je torej okoli 14 odstotkov, sporočajo s policije. Ocenjujejo, da gre za razmeroma majhno število, predvsem tistih, ki se končajo s hujšo poškodbo. »Pogosto pa prihaja do velike materialne škode in večjih zastojev, kar povzroča tudi veliko gospodarsko škodo. Zato je pomembno, da so poklicni vozniki ustrezno usposobljeni, spoštujejo cestnoprometne predpise in se s predvidevanji izognejo nevarnim situacijam,« opozarjajo.
V mesta le varnejši
Evropski svet za varnost prometa vidi prihodnost v še večji varnosti teh vozil. Ob sistemih za samodejno uravnavanje hitrosti in samodejno zaviranje v sili bo poudarek tudi na večjih vetrobranskih steklih in vratih, ki bodo omogočala večjo vidljivost, pa tudi na sistemu za zaznavanje pešcev in kolesarjev v neposredni bližini vozila. Novi modeli bodo s tem opremljeni od leta 2026, obstoječi pa od 2029. Kratkoročno pa državam svetuje, naj sledijo mestom, kot je London, ki omogočajo dostop do središča glede na stopnjo varnosti tovornjaka. Pozivajo tudi k vzpostavljanju cestne infrastrukture, ki bo zniževala tveganje za trčenje s tovornjaki. Kot na primer ločene kolesarske steze.
Svet prav tako meni, da je treba predpise glede števila ur vožnje in počitka razširiti tudi na vsa lahka tovorna vozila v notranjem in mednarodnem prometu, saj iz leta v leto naredijo več kilometrov. Tudi ta (z nosilnostjo več kot 2,5 tone) bodo morala biti z letom 2026 opremljena s tako imenovanimi pametnimi tahografi. Okrepiti je treba tudi nadzor nad spoštovanjem predpisov pa tudi treninge profesionalnih voznikov, še piše v poročilu.
