Gromek aplavz je danes zadonel v Veliki dvorani ljudstva v Pekingu, ko je 2878 delegatov ljudskega kongresa s pritiskom na zeleni gumb potrdilo sprejem zakonodaje o nacionalni varnosti v Hongkongu. Šest delegatov se je vzdržalo, eden pa je bil proti. Sprejem zakona ob koncu letnega zasedanja kongresa je bil povsem pričakovan glede na to, da ta v teoriji najvišji organ državne oblasti in obenem največje zakonodajno telo na svetu v praksi le potrjuje odločitve, sprejete v komunistični partiji.
Kitajske varnostne sile v Hongkongu?
Popolnoma drugačen je bil odziv na sprejem zakonodaje ponekod v tujini. ZDA, Velika Britanija, Japonska, Avstralija in Kanada, pa tudi sam Hongkong in Tajvan vidijo v zakonodaji spodkopavanje avtonomije Hongkonga, ki naj bi jo po britanski predaji ozemlja Kitajski leta 1997 trajno obdržal, skupaj s pravicami, ki jih prebivalci drugih delov Kitajske ne uživajo.
Kaj bo zakon prinesel v praksi, sicer še ni znano. Podrobneje bo to izdelal stalni odbor ljudskega kongresa. Po predvidevanjih bo zakon prepovedal odcepitev Hongkonga od Kitajske, spodkopavanje centralne oblasti v Pekingu, terorizem in dejavnosti tujcev, ki bi se vpletali v Hongkong. Zakon pa tudi omogoča namestitev kitajskih varnostnih sil v Hongkongu. Ta ima sicer svojo policijo, ki je formalno neodvisna od kitajskega ministrstva za javno varnost in je bila na čelu spoprijemanja s protestniki lani, ko je bilo v Hongkongu vroče zaradi predloga zakona o izročanju oseb organom pod oblastjo Pekinga. Zdi se, da so tudi tisti dogodki na ulicah Hongkonga spodbudili vodstvo Kitajske, da se je odločilo za sprejem zakonodaje. Ta naj bi začela veljati še pred septembrom, kar napoveduje vroče poletje. Načeloma bi moral zakon potrditi tudi hongkonški zakonodajni svet. Ker pa glede na tamkajšnje razmerje moči tega ni pričakovati, ga bodo bržkone obšli in s tem še bolj podžgali proteste.
Hongkong zakona ni sprejel 23 let
Kritiki očitajo Kitajski, da z zakonom praktično ukinja načelo ena država, dva sistema, ki ga določa pogodba ob britanski predaji ozemlja oziroma temeljni zakon Hongkonga, ki je neke vrste lokalna ustava. Predstavniki oblasti v Pekingu trdijo nasprotno in zagotavljajo, da bo izvajanje zakona zelo ozko. Pri tem tudi opozarjajo, da omenjeni temeljni zakon sam vsebuje zahtevo po sprejemu zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, česar tam niso storili 23 let. Ko je oblast leta 2003 s tem poskusila, je prišlo do silovitih protestov. ba, agencije
