Ko so Američani zmagali vesoljsko dirko ter 20. junija 1969 kot prvi pristali na Luni, dve desetletji kasneje pa je razpadla še Sovjetska zveza, si je bilo težko predstavljati, da bo sledilo obdobje, ko bodo prav Američani za potovanje v vesolje potrebovali rusko pomoč. Vendar usoda je muhava in od leta 2011 ameriški astronavti na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) potujejo z ruskimi sojuzi. Za uslugo plačujejo po 80 milijonov evrov na polet, zelo visoka pa je tudi cena ugleda.
Prav denar je bil razlog, zakaj so Američani leta 2011 upokojili še zadnji raketoplan (space shuttle) Atlantis. Da bi zmanjšali stroške vesoljskega programa, so razvoj novih vesoljskih plovil zaupali zunanjim izvajalcem. Izkazala sta se predvsem Boeing in pa Space X, ki je v lasti ekscentričnega poslovneža Elona Muska.
Nagajalo slabo vreme
Boeing je lanskega decembra na misiji brez posadke doživel neuspeh, saj je raketa starliner zaradi tehničnih okvar skrenila s prave poti in zgrešil možnost za srečanje z ISS. Space X je potovanje kapsule crew dragon na ISS brez posadke uspešno opravil že marca 2019, tokrat pa sta bila na pot na ISS namenjena vesoljska veterana 49-letni Robert Behnken in 53-letni Douglas Hurley. Oba dobra poznavalca programov space shuttle. Če napetosti ni bilo dovolj, je pred njuno izstrelitvijo nagajalo še vreme, na koncu pa so misijo demo-2 morali preložiti na soboto ali nedeljo. Ker je vremenska napoved kazala na dež, so možnost za izstrelitev že prej ocenjevali na 50-odstotkov. V bližini izstrelišča v Cape Canaveralu so kasneje izdali tudi opozorilo o možnih tornadih. Končna odločitev o prekinitvi misije je padla 17 minut pred zdajci.
Med izstrelitvijo astronavtov v vesolje protokol zahteva dobro vreme na območju izstrelitve in vzdolž dolgega predela oceana, od vzhodne obale ZDA do bližine Irske. Na tem območju je namreč predviden zasilni pristanek kapsule z astronavtoma. Zagodla ga je tudi tropska nevihta Bertha, ki se nahaja ob Južni Karolini in bi znala poskrbeti za valovite pogoje v predelu Atlantika, kjer bi v primeru nesreče reševali astronavta.
Poleg ugleda in človeškega življenja je z misijo demo-2 na kocki tudi veliko denarja. Space X ima z Naso podpisano kar 2,6 milijarde težko pogodbo za šest misij s posadko na ISS. Prva je na sporedu že za tekoče leto, a le pod pogojem uspešne misije demo-2. Podobno pogodbo ima sicer tudi Boeing, a v razvoju še nekoliko zaostaja.
Komercialni leti v vesolje
Čeprav ameriški astronavti na ISS od leta 2011 letijo z ruskimi sojuzi, pa trditve, da je misija demo-2 prva po letu 2011, ki z ameriških tal posadko pošilja v vesolje, netočna. Podjetje Virgin Galactic je 13. decembra 2018 namreč uspešno v vesolje poslalo svoje vesoljsko letalo vss unity. Na krovu plovila, ki je vzletelo z zračne in vesoljske luke Mojave v puščavi na jugu Kalifornije, sta bila pilota Mark Stucky in C.J. Sturckow. Najvišjo točko je njun polet dosegel pri 82,72 kilometrih nadmorske višine. Nekaj mesecev kasneje so Dave Mackay, Mike Masucci in Beth Moses poleteli še dobrih 7 kilometrov višje.
Čeprav se Američani z njihovim podvigom tolažijo, mu je treba dodati zvezdico. Ameriške agencije začetek vesolja sicer določajo pri 80 kilometrih višine, kljub temu pa ne gre za univerzalno priznan standard. Krovna organizacija zračnih športov Fédération Aéronautique Internationale mejnik namreč postavlja pri 100 kilometrih. Poleg tega je treba dodati, da je podjetje za turistično obiskovanje vesolja Virgin Galactic res poletelo z ZDA in ima tam tudi sedež, a je del britanske multinacionalke Virgin Group, ustanovitelj obeh podjetij pa je britanski milijarder Sir Richard Branson. Čisto ameriški ni niti Space X, saj je njegov ustanovitelj Elon Musk pravzaprav Južnoafričan z ameriškim in kanadskim državljanstvom. Je pa v ognju za ameriški ponos še ustanovitelj Amazona in najbogatejši zemljan Jeff Bezos. Tudi ta ima podjetje za komercialne polete v vesolje. Imenuje se Blue Origin in ima s plovilom new shepard za seboj že več testov brez posadke.