Obsodba za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije še ne pomeni zaprtih vrat v politiko. Naslednji, ki skuša to dokazati, je Dragan Vasiljković, bolj znan po vzdevku Kapetan Dragan. Potem ko so ga po prestani kazni zaradi vojnih zločinov pred dvema mesecema izpustili iz hrvaškega zapora in izgnali v Srbijo, je napovedal kandidaturo na srbskih parlamentarnih volitvah 21. junija s svojo listo.
Ob napovedi kandidature je po poročanju srbskega tiska novinarjem v Kragujevcu dejal, da je 60 Srbom, ki so po njegovih besedah v hrvaških zaporih obsojeni na dolgoletne kazni »zato, ker so se rodili«, obljubil, da bo njihov glas. Dejal je tudi, da si bo prizadeval doseči pogojno izpustitev Milorada Ulemeka - Legije in Zvezdana Jovanovića - Kače iz srbskega zapora, kjer oba prestajata štiridesetletno kazen zaradi umora predsednika vlade Zorana Đinđića. Pogojno kazen sta si po njegovem zaslužila, ker sta pred umorom služila državi kot pripadnika specialne policije in paravojaških enot.
Iz Lepoglave v parlament?
Kapetan Dragan je bil razvpiti poveljnik Knindž, paravojaških enot hrvaških Srbov v SAO Krajini, samooklicani srbski paradržavi na tleh Hrvaške po razpadu Jugoslavije in izbruhu vojn. Po koncu vojne je bil nekaj časa v Srbiji in nato odšel v Avstralijo, kjer je živel že v otroštvu in katere državljan tudi je. Ko je Hrvaška za njim izdala mednarodno tiralico, so ga leta 2006 aretirali avstralski organi, potem pa se je začela dolgoletna saga z izročitvijo, ki se je končala leta 2015. Dve leti pozneje so ga na Hrvaškem obsodili na 15 let zapora zaradi zločinov nad hrvaškimi civilisti in vojaki. Pripadniki njegovih enot so mučili in ubijali hrvaške vojake in policiste v utrdbi pri Kninu ter ubili civiliste, uničevali lastnino in ropali med napadom na policijsko postajo v Glini, je presodilo sodišče v Splitu. Vrhovno sodišče Hrvaške je predlani potrdilo obsodbo, zaporno kazen pa znižalo na 13,5 leta. Skupaj s časom, preživetim v priporu v Avstraliji, je Vasiljković kazen odslužil 28. marca letos. Tistega dne so ga iz zapora v Lepoglavi blizu Varaždina odpeljali na mejo s Srbijo, izročili tamkajšnjim organom in mu za dvajset let prepovedali vstop v evropski gospodarski prostor (EU in še šest držav).
Vasiljković je med sojenjem ves čas trdil, da je nedolžen, da gre za montiran proces in za hrvaški revanšizem. Zdaj je svojo kandidaturo na volitvah razložil tudi z besedami, da želi v poslanskem mandatu preprečiti, da bi še kakšen Srb »trohnel v ustaških zaporih, obsojen na dolgoletne kazni«.
Velika vrnitev v Veliko Kladušo
Medtem ko Kapetan Dragan šele poskuša priti na izpostavljen politični položaj, pa je nekaj obsojenim za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije to že uspelo. Na lokalnih volitvah leta 2016 v Bosni in Hercegovini je Velika Kladuša za župana dobila Fikreta Abdića. Abdić je bil zaradi vojnih zločinov med vojno v BiH obsojen na 15 let zapora. Abdić, ki je pred razpadom Jugoslavije vodil znano podjetje Agrokomerc, kjer se je rodila tudi ena največjih gospodarskih afer v Jugoslaviji, je med vojno vodil samooklicano avtonomno pokrajino Zahodna Bosna, kjer so postavili taborišča za zajete pripadnike bosanske vojske. Po vojni so ga oblasti v BiH obtožile odgovornosti za smrt več kot 120 ljudi, a je užival zaščito hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Po njegovi smrti pa so mu sodili na Hrvaškem, saj ga niso hoteli izročiti BiH, in ga obsodili na petnajst let zapora. Leta 2012 so ga pogojno izpustili iz zapora v Pulju po desetih letih prestane kazni. Leta 2016 je očitno ob spominu ljudi na neke druge čase gladko zmagal na volitvah za župana Velike Kladuše, njegova Laburistična stranka pa je v mestnem svetu dobila absolutno večino. Bosanska zakonodaja namreč prepoveduje sodelovanje na volitvah samo tistim vojnim zločincem, ki so obsojeni na haaškem tribunalu. Abdić je župan še danes.
Nekaj dni po pogojni izpustitvi je postal svetovalec premierja
Na Kosovu je bil Sylejman Selimi, bivši član Osvobodilne vojske Kosova, leta 2015 v času, ko je bil veleposlanik v Albaniji, obsojen na sedem let zapora zaradi mučenja civilista v letih 1998 in 1999. Januarja lani so ga pogojno izpustili, samo nekaj dni pozneje ga je takratni premier Ramush Haradinaj imenoval za svojega svetovalca. Štiri mesece pozneje sta se sicer že politično razšla, po poročanju portala Balkan Insight tudi na pritisk ameriškega veleposlanika. Sicer pa je le nekaj tednov zatem odstopil tudi Haradinaj, potem ko ga je na pogovor poklicalo haaško sodišče za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije zaradi razčiščevanja domnevnih zločinov Osvobodilne vojske Kosova, katere član je bil.
Na Hrvaškem je sodišče leta 2011 odločilo, da obsojeni za vojne zločine Branimir Glavaš ne sme kandidirati za poslanca, da pa je lahko nosilec volilne liste Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB). Tako je sklenilo dve leti zatem, ko so Glavaša na Hrvaškem obsodili na deset let zapora zaradi mučenja in umora srbskih civilistov v Osijeku med vojno. Leta 2016 je ustavno sodišče dokončno razveljavilo obsodbo in zahtevalo ponovitev sojenja. Glavaš je do takrat pet let preživel v zaporu v Mostarju, vmes pa bil izvoljen za poslanca, ker obsodba ni bila več pravnomočna.
