Da v gozdu ne puščamo smeti, ne uničujemo rastja, upoštevamo lastništvo gozdov, gozdnih sadežev ne nabiramo nekontrolirano, vse to bi nam moralo biti bolj ali manj jasno. A letošnji moto tedna gozdov, ki ga že več kot pol stoletja obeležujemo v zadnjem tednu maja, je prav Skrbno z gozdom – gozdni bonton. In nikakor ni bil izbran naključno.
Kot pravi Jože Prah iz brežiške enote Zavoda za gozdove Slovenije, želijo pristojno ministrstvo, gozdarji in drugi naravovarstveniki opozoriti predvsem na dva pereča problema v zadnjem času. Opažajo namreč vse več neprimernih voženj z motorji, štirikolesniki in podobnimi prevoznimi sredstvi, ki v gozd ne sodijo. Če že, pa kvečjemu na gozdno cesto, če to ni prepovedano z znakom, poudarja. »Hkrati želimo spomniti na naše pragozdove, na katere smo izjemno ponosni, in opozoriti, da se v te prvinske gozdove ne hodi vse povprek, ampak le do roba gozda.« Tako bodo ta teden v Krakovskem gozdu ter v kočevskih pragozdovih gozdarji na terenu ozaveščali obiskovalce o hoji po urejenih gozdnih poteh.
V Sevnici povezali gozd in kulturo
Prvo v sklopu prireditev ob letošnjem tednu gozdov so pripravili v Sevnici na gozdni učni poti Gozd je kultura, ki so jo odprli lani in je ena od 80 gozdnih učnih poti v Sloveniji ter 700 tematskih poti, od tega jih je okoli 150 v Posavju. Lahka krožna pot po pobočju sevniškega gradu je resda dolga komaj 800 metrov. Toda ta kratka pot, ki je primerna za prav vse generacije, ponuja ogromno spoznanj o gozdu, njegovi pestrosti in življenju v njem.
Kot pravi Mojca Pernovšek, direktorica sevniškega javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino (KŠTM), so želeli skupaj z Zavodom za gozdove in turistično zvezo grajsko gozdno pobočje obogatiti z nekim programom. »Gozd je namreč zelo poučen prostor. Tako je nastala pot z didaktičnimi igrali, ki je lahko tudi izjemna podpora vrtcem in šolam pri spoznavanju pomena gozda. Nekatere šole so našo učno pot že umestile v svoje programe v obliki tehniških dni, ko jih po poti vodijo naši vodniki in jim vmes na preprost in zabaven način razložijo še vrsto drugih stvari, povezanih z naravo in našim življenjem,« je omenila.
Že nekaj korakov od parkirišča obiskovalca pričaka »deblak«, edinstvena učilnica na prostem, ki v notranjosti ponuja vpogled v 32 drevesnih vrst, ki rastejo v naših gozdovih. Nekaj korakov naprej obiskovalca pričaka »gozdni telefon«, ki pa ni tako zapletena reč, kot bi morda sprva pomislili. Gre za kakšnih deset metrov dolgo posekano deblo. »To je zelo enostaven prikaz, kako zvok potuje skozi les. Ko nekdo na enem koncu debla s trkanjem nekaj sporoči, denimo v obliki Morsejeve abecede, se to neverjetno dobro sliši na drugem koncu,« opiše Pernovškova.
Vsako leto pot nadgradijo
Učno pot vsako leto nadgradijo z novimi vsebinami in didaktičnimi igrali. Kot pravi Prah, ki je bil tudi pobudnik ureditve učne poti, naj bi prihodnje leto na poti med drugim postavili na glavo obrnjeno drevo, torej s s koreninami pri vrhu. »Ljudje se niti ne zavedajo, da je več kot tretjina drevesa pod zemljo,« pravi. Pot se je ob tokratnem dogodku zaključila v grajskem parku z gozdno jogo pod mogočnimi stoletnimi drevesi. »Želeli smo prikazati, da je gozd mogoče uporabiti na številne okolju prijazne načine, in gozdna joga je eden izmed njih,« dodaja vaditeljica joge Marija Imperl.
Ob dnevu biotske pestrosti so Sevničani vsebino tedna gozdov nadgradili v grajskem atriju s fotografsko razstavo pestrosti življenja v gozdu avtorja Vinka Šeška, upokojenega gozdarskega inženirja, naravovarstvenika in fotografa. »Vidim ogromno ljudi, ki gredo čez travnik, pa sploh ne opazijo rož. Treba se je malo ustaviti, občudovati drevesa, travnike, spremljati, kaj se v naravi dogaja in kako ogromno življenja je okrog nas,« zaključi Šeško.
