Pogajanja s skupino upnikov pred grozečim bankrotom so se končala v petek, vendar niso obrodila sadov. Strani sta se dogovorili za nadaljevanje pogovorov, da bi se izognili reševanju dolžniških sporov na mednarodnih sodiščih.
Vlada argentinskega predsednika Alberta Fernandeza je že v četrtek zvečer sporočila, da se bodo pogovori z upniki glede obveznosti poravnave zunanjega dolga podaljšali do 2. junija, ker še niso dosegli sporazuma. Posledično niso bile poravnane obresti za tri vrste državnih obveznic v višini 503 milijone dolarjev, katerih plačilo je zapadlo včeraj. Ker je bil dogovor pogoj za izplačilo, ga upniki niti niso pričakovali.
Problem je, da se to šteje za razglasitev začasne plačilne nesposobnosti Argentine. Drugače povedano, šlo naj bi zgolj za »tehnični bankrot«, saj možnosti za sklenitev dogovora z upniki še niso izčrpane. Fernandez je v četrtek zatrdil, da njegova vlada ne bo pristala »na noben kompromis glede (zunanjega) dolga, ki bi Argentince oškodoval«, in izrazil prepričanje, da se bo argentinsko gospodarstvo zopet postavilo na noge, tako kot se je leta 2003 po bankrotu leta 2001. Če bi bil letošnji bankrot tudi uradno razglašen, bi to bil že deveti v argentinski zgodovini.
Predlog argentinskega finančnega ministra Martina Guzmána o prestrukturiranju in reprogramiranju zunanjega dolga se nanaša na 68,88 milijarde dolarjev v obliki 21 paketov državnih obveznic, ki so bile večinoma izdane v zadnjih štirih letih, ko je vlado vodil konservativni predsednik Mauricio Macri. Guzman zasebnim tujim upnikom predlaga triletni moratorij na plačilo obresti in glavnice ter odpis terjatev za 3,6 milijarde dolarjev. Hkrati predlaga znižanje obrestnih mer s 7 na povprečno 2,3 odstotka, kar bi državo razbremenilo za dodatnih 37,9 milijarde dolarjev terjatev. »Ne predlagamo, da bi (upniki) izgubili denar, temveč le, da bi manj zaslužili,« pravi predsednik Fernandez, ki je rok za sklenitev pogajanj najprej določil za 8. maj, ga nato podaljšal do 22. maja in zdaj do začetka junija.
Investitorji se tako kot argentinska vlada želijo izogniti dejanskemu bankrotu, kar se je te dni odrazilo tudi na finančnih trgih: cena argentinskih obveznic, ki so se donedavna prodajale za okoli 30 odstotkov nominalne vrednosti, je zrasla, stopnja tveganja države pa še naprej pada. Kot je v takih situacijah običajno, so se upniki povezali v tri skupine glede na značaj dolga: Bondholders, Ad hoc in Exchange. Vsaka je v pogovorih z vlado predstavila svoje predloge, ki pa so še daleč od vladne ponudbe. Člani skupine Ad hoc so denimo pripravljeni pristati na zgolj simboličen odpis vrednosti obveznic in znižanje obrestnih mer s 7 na 4,4 odstotka, nasprotujejo pa moratoriju do leta 2023. Skupina Bondholders je pripravljena sprejeti 2,3-odstotni odpis dolga in ne nasprotuje moratoriju, zahteva pa 5-odstotne povprečne obresti. Člani skupine Exchange pa nasprotujejo tako moratoriju kot odpisu in predlagajo 4,7-odstotno povprečno obrestno mero.
Na prvi pogled se zdijo stališča skupin upnikov nezdružljiva z vladnim predlogom, toda strokovnjaki menijo, da je dogovor mogoč, če bo le dosežen kompromis glede vrednosti »novih« obveznic. Minister Guzman zanje predlaga ceno 40 centov, upniki pa 60 centov. Fernandez in Guzman menita, da je dogovor mogoče doseči v desetih dneh, hkrati pa priznavata ekonomsko recesijo zaradi pandemije covida-19, kar bo otežilo okrevanje argentinskega gospodarstva.
