»Za vedno v naših srcih. 30 let je premalo. Pravica za Yowza,« so v petek pred novogoriškim sodiščem s plakati sporočali prijatelji umorjenega Romana Komaca, v Bovcu bolj znanega kot didžeja Yowza. Shod so posvetili njegovemu spominu in podpori njegovi družini. »Nihče nam ga ne bo več vrnil, vsak dan vidimo tisto stopnico, kjer je ležal. Noben sodnik nima pravice dati dosmrtne kazni in zato tudi ne vem, s kakšno pravico si je on odločil vzeti življenje tako mlademu človeku,« je bila prizadeta pokojnikova sestra Tatjana Komac.
Medtem so v sodni dvorani odzvanjale zaključne besede obdolženega Jasmina Suljića, njegove odvetnice, tožilke in odvetnika Komačeve družine. Tožilka je osumljenemu očitala, da je v začetku lanskega oktobra na pragu pred domačo hišo Komaca enajstkrat zabodel z nožem, da je dejanje storil na zahrbten način in da ga je zavestno načrtoval. Ker se spominja le prvega vboda in naj bi preostale zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, je zanj predlagala 25 let in ne najvišje možne, 30-letne zaporne kazni. Sodnica bo po hitrem sojenju, ki se je odvilo v vsega petih zaporednih dneh, sodbo razglasila v torek.
Mir so skrhale govorice
Jasmin Suljić je iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo prišel pred enim letom. Pot v Posočje mu je utrlo njegovo dekle, ki je v Bovcu že delalo preteklo poletno sezono. Njuno srečo so skrhale govorice, da naj bi se dekle zapletlo v razmerje s Komacem. Ljubosumje in želja po maščevanju pa naj bi bila na koncu tudi motiv, da se je Suljić odločil obračunati s Komacem, po večurnem popivanju iz predala vzel nož in se čez ves Bovec odpravil peš do njegovega stanovanja. V petek je v zaključnih besedah znova poudaril, da v Bovec ni prišel s slabimi nameni, da je želel tukaj po težkem otroštvu poiskati novo, dostojno življenje. Znova se je opravičil staršem in prijateljem pokojnega ter izrazil upanje, da mu bodo nekoč oprostili. Kako se je to zgodilo in zakaj je to naredil, še danes ne ve. »Hotel sem se samo pogovoriti z njim,« je dejal.
Njegova zagovornica se s predlagano kaznijo ne strinja. Prepričana je, da je glede na njegovo bistveno zmanjšano prištevnost v času dejanja previsoka. Prav tako meni, da ni šlo za naklepni umor, sicer bi se nanj bolj pripravil in po njem skril dokaze. Znova se je naslonila na Suljićevo pričanje, da naj bi ga k temu, da mora glede svojega dekleta razčistiti stvari, napeljeval Komačev bratranec.
25 let je premalo
Pooblaščenec Komačeve družine Franci Matoz se s predlagano kaznijo ne strinja. »Tudi izvedenci pri obdolženem niso našli nikakršne biološke duševne motnje ali bolezni. Menimo, da je šlo za čisto maščevanje iz ljubosumja, ki je pripeljalo do obračuna. Pokojni ni ničesar slutil, zato je tistega dne nič hudega sluteč stopil iz stanovanja. Osumljeni je z njim obračunal kruto in na grozovit način. Štirikrat ga je zabodel, ko je že hropel na tleh. Zato menim, da bi bila primerna najvišja kazen 30 let zapora,« je končal Matoz.
