na vaju se obračamo s prošnjo, da storita vse, kar je v vajini moči, da v okviru svojih pristojnosti preprečita nadaljevanje projekta Bežigrajski športni park (BŠP), saj po našem strokovnem mnenju nedopustno posega v Plečnikov stadion, ki predstavlja ključni sestavni del slovenske kulturne, arhitekturne in urbanistične dediščine.

Menimo, da večkrat izdana kulturnovarstvena soglasja s strani ZVKDS niso skladna z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, niti z aktualno doktrino varovanja kulturne dediščine in mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je tudi Slovenija. Med slednjimi naj izpostavimo konvencijo o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva in okvirno konvencijo Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo.

Plečnikov stadion je bil leta 2009 razglašen za spomenik državnega pomena. Obstoječi prostorski akt (OPPN) ni skladen z določili omenjenega odloka in prav zaradi tega je spomenik danes ogrožen.

Projekt BŠP predvideva nesorazmerne obremenitve okolja in prostora in ni zasnovan trajnostno, kar se kaže predvsem v nesorazmernem deležu novogradnje glede na površino območja spomenika. Zasnovan je bil pred več kot desetimi leti, v času pred veliko gospodarsko krizo in pred mednarodno sprejetimi cilji trajnostnega razvoja 2030, ki jim je zavezana tudi Slovenija. Projekt je tudi programsko nedorečen, nejasna je dostopnost spomenika javnosti. Njegova realizacija je v trenutnih gospodarskih razmerah negotova. Obstaja velika nevarnost, da bo to samo še eden v vrsti nerealiziranih projektov v Ljubljani (kompleks Tobačne tovarne, Športni park Stožice, novi Kolizej in drugi).

Menimo, da se v danih razmerah investitor zaveda ekonomske nevzdržnosti obstoječega predimenzioniranega projekta. Ustrezna konservatorska prenova avtentičnih elementov Plečnikovega stadiona znaša zgolj desetino predvidene investicije. Po našem mnenju bi bilo osredotočenje na konservatorsko prenovo prava pot, da se začne reševati nastala situacija in predvsem obvaruje spomenik. Investitorju pa bi bilo treba omogočiti, da čim prej pridobi arhitekturni in urbanistični projekt BŠP, ki ga bo lahko realiziral in bo v skladu s sodobnimi načeli trajnostnega razvoja in varovanja dediščine.

Glede na navedeno, spoštovana gospoda ministra, od vaju pričakujemo preklic najnovejšega kulturnovarstvenega soglasja in zaustavitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja za projekt BŠP. Pričakujemo tudi, da bosta odprla možnost za to, da se za dano lokacijo pripravi alternativni projekt, ki bo upošteval sodobni, trajnostno usmerjeni razvoj in resnično obnovo spomenika državnega pomena.

Predlagamo, da se oblikuje mednarodna skupina strokovnjakov, ki bo v sodelovanju z domačimi strokovnjaki pregledala konservatorska izhodišča projekta in svetovala pri snovanju ustreznejše rešitve projekta Bežigrajskega športnega parka. Strokovnjaki, ki delujemo v okviru Fakultete za arhitekturo, smo pri tem pripravljeni aktivno sodelovati.

Izr. prof. dr. Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, in sopodpisniki:

prof. mag. Tadej Glažar, prodekan; izr. prof. mag. Tomaž Krušec, prodekan; izr. prof. Vasa Perović, prodekan; prof. dr. Tadeja Zupančič, prodekanka; izr. prof. dr. Jaka Bonča, predstojnik katedre; izr. prof. dr. Petra Čeferin, predstojnica katedre; izr. prof. dr. Alenka Fikfak, predstojnica katedre; prof. dr. Vojko Kilar, predstojnik katedre; izr. prof. mag. Anja Planišček, predstojnica katedre; doc. dr. Ilka Čerpes; izr. prof. dr. Sonja Ifko; prof. dr. Aleš Vodopivec; prof. Maruša Zorec; doc. Rok Žnidaršič