Jugoslovanska armada je s pomočjo tržaških množic osvobodila Trst
Tržaške množice, organizirane v Osvobodilni fronti, Delavskem udruženju in Komunistični partiji, so bile že davno pred vojaško zasedbo Trsta organizirane na vojaški način. Že v ilegali se je ustanovila Komanda mesta Trst. Trst se je razdelil na 4 komandne sektorje in 25. aprila so se začele aktivne priprave za splošno oboroženo vstajo. Po posameznih sektorjih in tovarnah so bili že organizirani bataljoni in čete, ki so pričenjali z oboroženimi akcijami. (…)
Vse to se je godilo v zadnjih treh dneh meseca aprila; na dan 1. maja so se na višinah okoli Trsta pokazali prvi jugoslovanski tanki in čete. Že v predmestjih so bili burno pozdravljeni, ne samo od slovenskega prebivalstva, temveč tudi od Italijanskega, ki dobro ve, da more dati pravo svobodo Trsta in mu obenem zagotoviti napredek in blagostanje samo demokratična in federativna Jugoslavija. (…)
Slovenski poročevalec, 12. maja 1945
Maršal Alexander o stališču maršala Tita
Poveljništvo zavezniških sil v Italiji, 19. maja. Maršal sir Harold Alexander, vrhovni zavezniški poveljnik v Sredozemlju, je danes poslal sporočilo zavezniškim oboroženim silam na tem vojnem področju, v katerem pravi, da bi dozdevni namen maršala Tita, z vojaško zasedbo doseči jugoslovanske zahteve po italijanskem in avstrijskem ozemlju, vse preveč spominjal na Hitlerja, Mussolinija in na Japonsko. (…)
Sledi besedilo sporočila maršala Alexandra:
1. Področje okoli Trsta, Gorice in vzhodno od Soče je del Italije in se imenuje Julijska Benečija; ozemlje okoli Beljaka in Celovca je del Avstrije.
2. Ti ozemlji zahteva sedaj maršal Tito nazaj in ju hoče vključiti v Jugoslavijo. Mi nimamo kaj ugovarjati zahtevam, ki jih je maršal Tito sprožil glede teh ozemelj. Te zahteve bo pretresala in pravično razsojala v duhu nepristranosti mirovna konferenca, kakor se bo to zgodilo z drugimi teritorialnimi vprašanji v Evropi. (…)
3. Kljub vsemu temu se zdi, da hoče maršal Tito uveljaviti svoje zahteve s silo orožja in z vojaško zasedbo. Če bi se to zgodilo, bi to vse preveč spominjalo na Hitlerja, Mussolinija in na Japonsko. V tej vojni smo se borili za to, da napravimo konec postopanju take vrste. Odločili smo se, da s skupnim delom iščemo zadovoljivo rešitev teritorialnih vprašanj. To je eno izmed temeljnih načel, v imenu katerega so združeni narodi doprinesli neizmerne žrtve v namenu, da končno dosežejo pravičen in trajen mir. (…)
Slovenski poročevalec, 21. maja 1945
Jugoslavija ne more dopustiti, da bi bila ponižana in da bi se njene pravice izigravale
Beograd, 19. maja. Na vprašanje dopisnika TANJUGa, kaj misli o izjavi maršala Alexandra, ki jo je objavil dopisnik REUTERja Hubert Harrison, je maršal Tito odgovoril:
Ne morem, da ne bi izrazil svojega nezadovoljstva in presenečenja nad nemogočo primerjavo, da je prisotnost jugoslovanskih čet v Istri in Primorski slična Hitlerjevim, Mussolinijevim in japonskim osvajalnim metodam. Tako obtožbo je mogoče zabrusiti v obraz samo sovražniku, a ne izmučeni in izkrvavljeni zaveznici, ki so jo doslej vsi svobodoljubni narodi priznali kot primer junaštva in požrtvovalnosti v tej veliki osvobodilni vojni.
Jugoslovanska armada je podila sovražnika s silo svojega orožja do reke Soče in še naprej in njeni prisotnosti na tem ozemlju ni mogoče pripisovati osvajalnega značaja. Tako obtožbo najodločneje zavračam. Še enkrat izjavljam, da je naša Jugoslovanska armada, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati z zavezniškimi silami, z zavezniškimi deželami, toda istočasno izjavljam, da Jugoslavija ne more dopustiti, da bi bila ponižana in da bi se njene pravice izigravale.
Izjavljam, da je Jugoslavija pripravljena na sodelovanje in sporazumevanje na taki osnovi, ki ne bo žaljiva niti ponižujoča za Jugoslavijo kot zaveznico. (…)
Slovenski poročevalec, 21. maja 1945
Omalovaževanje našega jezika
Trst, 14. jun. (Tanjug). Prvi razglas, ki so ga izdale zavezniške vojaške oblasti za prebivalstvo Primorske, je bil objavljen samo v italijanščini in angleščini. Namestnik zavezniške vojaške uprave v Trstu, polkovnik Armstrong, se je zaradi tega opravičeval PNOO in je izjavil, da trenutno niso imeli nikakih drugih na razpolago in da bodo v bodoče vsi razglasi vojaških oblasti izhajali v vseh treh jezikih. Kljub temu se angleške in ameriške vojaške oblasti poslužujejo samo italijansko-angleških tolmačev, ki ne razumejo slovenskega jezika. To je med prebivalstvom povzročilo silno negodovanje in zato ljudje zahtevajo, da se kot občevalni jezik med Angleži in njimi uporablja slovenski, ne pa italijanski.
Slovenski poročevalec, 17. junija 1945
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
