Globalna strategija EU iz leta 2016 pandemijo uvršča med nove nevarnosti, ki zahtevajo preventivo, detekcijo in reakcijo, medtem ko Natovi strateški dokumenti te nevarnosti posebej ne omenjajo. Obrambni ministri EU so 6. aprila zadolžili vojaški odbor EU, da prouči izkušnje uporabe oboroženih sil v pandemiji in izlušči najboljše prakse za prihodnje naloge na tem področju. Že naslednje leto naj bi se formiralo Evropsko sanitetno poveljstvo z nalogami centralizacije medicinskih zmogljivosti, koordinacije med državami članicami, harmonizacije sanitetnih tehnik in taktik, krepitve skupne proizvodnje kritičnih sanitetnih in medicinskih zmogljivosti in materiala ter harmonizacije sanitetnih standardov. Zaradi zelo verjetnega zmanjšanja obrambnih izdatkov držav članic EU bo treba racionalizirati in novim zahtevam prilagoditi 47 že sprejetih obrambnih programov PESCO ter restrukturirati Evropski obrambni fond (EDF). Programi bodo morali biti prioritetno usmerjeni v podporo zdravstveni varnosti, logistiko in transport, humanitarno pomoč, sodelovanje s policijo ter kibernetsko obrambo. To bo vplivalo na preoblikovanje celotnega obrambnega tehnološkega sistema, ki bo moral bolj upoštevati tudi inovativne obrambne preskrbovalne verige ter samozadostnost s sanitetno in zdravstveno opremo.
Naloge vojske pretežno nevojaške
Analiza Evropskega parlamenta o vlogi oboroženih sil v pandemiji ugotavlja, da so države članice EU v večji ali manjši meri uporabljale svoje oborožene sile, vendar ne v vojaški vlogi, temveč v vlogi prvih posredovalcev (first responders) na področjih zdravstvene zaščite, logistike, socialne in humanitarne pomoči. Naloge so bile pretežno nevojaške, vojska je pogosteje raznašala hrano kot nosila orožje. Na ta način je v težkih časih pokazala svoj human obraz. Vojaške sile so uporabljane zaradi organizacijske robustnosti, pripravljenosti na delovanje v ekstremnih razmerah, organizacijskih in logističnih sposobnosti ter zmogljivosti.
Tri najbolj prizadete države so v ta namen organizirale posebne vojaške operacije. V Italiji Operazione Strade Sicure s 7000 vojaki, v Franciji Operation Resillience s 15.000 vojaki, v Španiji Operation Balmis, v kateri je sodelovalo 57.000 vojakov. V drugih državah je neposredno angažirano veliko število vojakov. V Nemčiji 32.000, Romuniji 14.000, Poljski 9000, Avstriji 3000, Hrvaški 500. Danska, Norveška, Švedska, Finska, Islandija so organizirale skupne namenske sile. Tudi vse tri velike sile izdatno uporabljajo vojsko. Tradicionalno v Rusiji in Kitajski, v ZDA guvernerji angažirajo za pomoč nacionalno gardo, vojska pa po ZDA razvaža zaščitno ter testno opremo.
Naročanje opreme za nadzor neredov
Med pandemijo je Slovenska vojska (SV) relativno slabo vidna, v medijih ne izvemo kaj dosti o njenih aktivnostih. O razširjanju njenih policijskih pooblastil se je veliko govorilo v politiki, dobila je tudi novega načelnika generalštaba in poveljnika poveljstva sil. Čisto na začetku je postavila v vojašnici v Mostah poljsko bolnišnico. Med vročico naraščanja okužb smo izvedeli, da je vojska naročila za cel bataljon (600 kompletov) opreme za nadzor neredov. Minister je pojasnil, da gre za staro naročilo za potrebe naših sil v KFOR-ju na Kosovu.
Vsem našim misijam v tujini se je podaljšal mandat za tri mesece. Kmalu potem je vojska uspešno izvedla medicinsko avioevakuacijo okuženega vojaka iz EU-misije EUTM v Maliju. Nekaj dni kasneje se je od tam vrnil ostanek kontingenta. Tudi s Kosova so evakuirali tri obolele pripadnike. Obrambni minister je ugotavljal, da vojska nujno potrebuje zmogljivejše transportno letalo. Neodgovorjeno je ostalo vprašanje, zakaj za transport zaščitne opreme iz Kitajske nismo uporabili svojih letalskih transportnih kapacitet v obeh Natovih zračnih transportnih strukturah, SALIS in SAC, podobno kot so počeli drugi. V Bosni in Hercegovini je vojska pomagala pri testiranju okuženih in si pridobila pohvalo generalnega sekretarja Nata Stoltenberga. V Savinjski dolini so vojaki pomagali kmetom na hmeljiščih. Pred najavo konca epidemije se je vojaški kamion z zaščitnimi ograjami pojavil pred parlamentom. Minister je pojasnil, da gre za standardno pomoč policiji.
Teden dni pred razglasitvijo epidemije je Slovenska vojska uradno predstavila koledar vojaških vadbenih aktivnosti za letošnje leto, ki obsega več kot sto vojaških vaj in različnih urjenj doma in v tujini, samostojno ali skupaj z zavezniškimi in partnerskimi vojskami. Kdaj so bile te aktivnosti odpovedane, nismo izvedeli, je pa mesec dni kasneje, 11. aprila, vlada na predlog obrambnega ministrstva dopolnila načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2020 ter se odločila za preverjanje usposobljenosti in delovanja enot SV v razmerah epidemije. O tem je obvestila vrhovnega poveljnika in državni zbor.
Tik pred praznikom Slovenske vojske, 15. majem, je poveljnik poveljstva sil, brigadir Miha Škrbinc, obvestil medije o poteku največje vaje Slovenske vojske v zadnjih letih, imenovane Preskok 2020, v kateri sodeluje 2500 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, skoraj polovica vseh, ki trenutno nosijo uniformo. Izvajajo premike ter vadijo taktične postopke vodne in četne ravni v razmerah biološke nevarnosti (pandemije covida-19), v sodelovanju s civilnimi institucijami, gasilci, civilno zaščito in zdravstveno službo. Poveljnik poveljstva sil je ponosno poudaril, da so vajo od koncepta do izvedbe pripravili v pičlih dveh tednih.
Nato v kritičnih časih vaje odpoveduje, mi pa…
Ob vaji takšnih, za slovenske razmere nacionalnih, strateških razsežnosti se slovenska politika zavije v molk. Kljub priložnostim ob prazniku vojske o tem ne spregovorijo ne njen vrhovni poveljnik, predsednik države, ne predsednik vlade, ne obrambni minister, ne novi načelnik generalštaba. Tako ne (iz)vemo, zakaj se je z vajo tako mudilo, da se izvaja v času najbolj restriktivnih omejitev gibanja prebivalstva. Na delovni karti za vajo je vidno, da je glavni cilj Preskoka južna meja. Kdaj in kako je bila obveščena Hrvaška? Zgodovina nas uči, da se takšne aktivnosti v varnostno rizičnih okoliščinah, kar pandemija zagotovo je, ne počenjajo, če to zares ni vitalnega pomena za državo. V času, ko se slovenski vojaki v polni bojni opremi prevažajo od enega konca Slovenije do drugega in po gozdnih poteh, jasah ter poljih ob meji postavljajo taktične zasede ter vadijo napad in obrambo, se v Natu velike vojaške vaje Defender 2020 odpovedujejo ali radikalno zmanjšujejo, v članicah EU pa podobnih aktivnosti ni videti.
Po dveh mesecih nove vlade ostaja njena obrambna politika enigmatična. Aktivnosti glede spremembe strukture oboroženih sil s ponovnim uvajanjem naborništva in razširjanje s policijskimi pooblastili politično lahko razumemo, tudi kadrovske spremembe na vrhu vojske v ničemer ne odstopajo od dosedanje politične prakse v Sloveniji. Neznanka pa ostaja sama Slovenska vojska. Večkrat smo jo videli s puško kot z vrečko v roki. Nismo je videli tam, kjer smo videli druge vojske po Evropi in svetu. Ne vemo, ali zato, ker je tam zares ni bilo ali ker je politika ni hotela izpostavljati ter medijem, vladnim in protivladnim, o tem poročati, ali pa zato, ker je zatajilo vojaško strateško komuniciranje.
Vlada, obrambno ministrstvo in generalštab imajo za komuniciranje z javnostjo visoko strokovno izobražene profesionalne kadre, ki vedo, kako se streže sodobnim zahtevam strateškega komuniciranja. To je še posebej pomembno in hkrati občutljivo v času pandemije. Zato naj bi bila sporočila, ki prihajajo od tam, dobro premišljena in ciljno usmerjena. Na svoj način je na to opozoril tudi vrhovni poveljnik, predsednik Borut Pahor, na sprejemu ob dnevu Slovenske vojske, ko je poudaril, da mora biti oblast, ki ima politično moč, skrajno previdna pri tem, kako jo uporablja.
