Lani jeseni je nad Slovenijo krožilo izvidniško letalo ruske vojske antonov an-30B in snemalo ozemlje države. Letelo je med 23. in 27. septembrom, poleti pa so bili dolgi do 500 kilometrov. Vendar dogajanje ni bilo kakšna tajna vohunska misija. Nasprotno, ruska vojska je polete uradno napovedala v svojem glasilu Rdeča zvezda, antonov je imel dovoljenje za uporabo ljubljanskega letališča, na krovu letala pa so bili slovenski strokovnjaki, ki so nadzirali ustrezno rabo izvidniške tehnologije.

To je bil samo eden od stotine ali tisoče takšnih poletov, ki jih je omogočila leta 1992 sklenjena pogodba o odprtem nebu, pod katero se je podpisalo 35 držav članic zveze Nato in nekaterih članic nekdanjega Varšavskega pakta. Ideja za pogodbo je izhajala iz premise, da lahko transparentnost prepreči usodne nesporazume: pogodbenice so imele pravico izvajati določeno število izvidniških poletov in z letali snemati vojske na ozemlju drugih držav ter tako dobile osnovne informacije, kar je tudi preprečevalo, da bi si napačno razlagale premike in da so lahko denimo ločevale med tovornjaki in tanki. Za polete so lahko uporabljale oporišča na tleh držav, ki so jih snemale, dobljeno gradivo pa delile s komer koli. Pobuda za sporazum je bila sicer stara, segala je v leto 1955, a v času hladne vojne jim nezaupanja pač ni uspelo premostiti.

Spori Moskve in Washingtona so se vlekli dlje časa

Zdaj pa kaže, da se tudi tej pogodbi izteka čas. Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal umik iz pogodbe, ki se je pripravljal že nekaj časa. Spodbujali so ga zagovorniki bolj jastrebovske ameriške politike, obenem pa je med ZDA in Rusijo prihajalo do sporov glede izvidniških poletov. Moskva je že pred nekaj leti omejilo dolžino poletov nad svojo evropsko enklavo Kaliningrad, uradno zato, ker so povzročali težave prebivalstvu in zračni kontroli zaradi majhnosti ozemlja, spor pa se je vnel tudi okoli letenja nad samooklicanimi državami Južna Osetija in Abhazija. ZDA so v povračilni ukrep omejile ruske polete nad Aljasko in svojimi tihomorskimi ozemlji. Kritiki pogodbe so tudi trdili, da je v bistvu zastarela zaradi satelitske tehnologije, čeprav ima spremljanje iz letal nekatere tehnološke prednosti.

Ameriška administracija je že lani jeseni nakazala, da se pripravlja na umik. Zaveznice v Natu z Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo na čelu so jo skušale prepričati o nasprotnem, navsezadnje pogodba vsem zapletom navkljub predstavlja element sodelovanja med podpisnicami in izkazano zaupanje, vsaj do določene mere. A niso bile uspešne. Neimenovani predstavnik ameriške vlade je po poročanju Reutersa dejal, da so pogodbo ocenjevali šest mesecev in na koncu sklenili, »da ni več v našem interesu, da v njej sodelujemo«. Trumpa so o nasprotnem sicer poskušali prepričati tudi bivši demokratski in republikanski zunanji ministri, nekdanji direktor Cie Michael Hayden pa je danes tvitnil: »To je noro.«

Rusija zavrača odgovornost za ameriški umik

Umik ZDA bo bržkone pomenil, da bo šla po njihovih stopinjah tudi Rusija in da je pogodba o odprtem nebu obsojena na propad. Podobno se je denimo zgodilo, ko je Trump umaknil ZDA iz sporazuma o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega – kmalu je sledil izstop Moskve. Slednja se je danes že oglasila in zavrgla očitke, da je njeno ravnanje lahko razlog za ameriški odstop. »Ni prvič, da skušajo ZDA predstaviti položaj tako, kot da Rusija nekaj krši, in to uporabiti za izstop iz sporazuma,« je za agencijo TASS dejal direktor oddelka za neširjenje jedrskega orožja in nadzor oboroževanja Vladimir Jermakov. Ruski diplomati so k temu dodali, da imajo pripravljen plan B, če pogodba dočaka svoj konec, kakšen ta plan je, pa niso povedali.