Kosovski premier Albin Kurti, ki opravlja tekoče posle, se je odzval na grozeča sporočila, ki sta jih sam in njegova stranka dobila od samooklicane Albanske prostovoljne garde. Ta je Kurtijevo stranko Samoopredelitev označila za »zločinsko organizacijo«, in dodala grožnje, da ob protestih v podporo Kurtiju »ne bomo stali križem rok«. Kurti je to komentiral z besedami, da grožnje dejansko niso usmerjenje proti vodilnim v njegovi stranki in njihovim družinskim članom, kot trdijo anonimneži, ampak da predstavljajo pritisk na ustavne sodnike in še posebej na poročevalca v primeru presoje dekreta kosovskega predsednika Hashima Thacijao imenovanju Avdullaha Hotija za mandatarja za sestavo vlade. Hoti je podpredsednik aktualne vlade iz vrst Demokratske lige Kosova (LDK), Thaci pa ga je izbral po posvetovanjih s strankarskimi veljaki. Po mnenju Samoopredelitve pa je to storil protiustavno, saj da bi moral mandat ponuditi stranki, ki je zmagala na volitvah in ne drugouvrščeni LDK. Ustavno sodišče naj bi odločbo podalo 29. maja.
Okoli 500 aktivistov skupine Me kryeministrin (S premierjem), ki se je oblikovala na spletnem omrežju facebook, je pred dobrim tednom poskusno organiziralo shod v podporo Kurtiju v Prištini z upoštevanjem zahtevane distance ob epidemiji. Napovedali so še nove shode. Kurti se sicer ne odziva na Thacijeve pozive, naj Samoopredelitev predlaga novega mandatarja, pač pa je poskušal sprožiti predčasne volitve, do katerih namerava ostati na čelu vlade. Nanje računa po preklicu epidemije v prepričanju, da bo nagrajen za uspešen spopad z njo. Imeli so manj kot tisoč okuženih, umrlo je 29 ljudi, zadnji 12. maja.
Grenella ne zanima vsebina, le najhitrejša pot
Virusna pandemija je povsem sodeč na Kosovu zaustavila nekatere druge procese, o katerih je Kurti spregovoril ob torkovem obisku uprave civilnega letalstva v Prištini, kjer se pripravljajo na obnovo dve desetletji prekinjenih letalskih povezav z Beogradom. Pismo o nameri obnove letov sta državi podpisali z nemško Lufthanso v Berlinu v začetku letošnjega leta pod pokroviteljstvom ameriškega veleposlanika v Nemčiji Richarda Grenella, ki je obenem posebni odposlanec ameriškega predsednika za pogajanja Kosova in Srbije. Grenell si že več mesecev prizadeva doseči sporazum o medsebojnih odnosih med Srbijo in Kosovom, ki bi ga vknjižil v volilno popotnico predsedniku Donaldu Trumpu. O tem je Kurti tudi odkrito spregovoril. Pred časom je ameriškemu pritisku na Thacija pripisal izglasovanje nezaupnice njegovi vladi, zdaj pa je v spletnem pogovoru z albanskim študenti na harvardski univerzi dejal, da Grenell po njegovem mnenju sicer ne želi nič slabega Kosovcem, skuša pa s pritiski na politično vodstvo Kosova doseči hitro sklenitev sporazuma, ne ozirajoč se na vsebino. Grenell naj bi Kurtiju oktobra lani osebno dejal, da želi doseči podpis sporazuma do februarja, zdaj pa ga želi do septembra. Sam Kurti nasprotuje naglici in se zavzema za posredovanje tako ZDA kot EU.
