Ministrica za pravosodje Kozlovičeva nemo opazuje, kako si je minister Logar uzurpiral pravico, da uradno poročilo njenega ministrstva o stanju pravosodja, poslano v Bruselj, samovoljno »dopolni« s svojimi, milo rečeno, zelo specifičnimi pogledi na isto problematiko. Ali kdo ve za kakšno resno državo, v kateri si zunanji minister lahko privošči takšno rokovnjaško solistično akcijo?

Podobno se lahko vprašamo ob posredovanju MZZ »depeše« urada vlade za komuniciranje Svetu Evrope. V kateri od resnih držav lahko poročevalski servis, kar Ukom vsekakor je, samostojno komunicira z najvišjimi avtoritetami Evropske unije – in to ob asistenci ministrstva za zunanje zadeve?

Koliko ljudi v Sloveniji ve, da visok politik DeSUS vodi trenutno najpomembnejši resor, to je ministrstvo za zdravje? Namesto tega si je stranka SDS z orjaškimi plakati po vsej Sloveniji pripisala vse zasluge za uspešen spopad s koronavirusom. Ministrstvu za zdravje in ministru Gantarju so protizakonito dodelili le majhno vlogo in vpliv v boju s pandemijo, moral pa je nastopiti kot skrbnik dvomljivega posla ministrstva za gospodarstvo z respiratorji prek Geneplaneta in poskrbeti za nepopolno storniranje pogodbe.

Prigode in zgode SMC in DeSUS v vladi spominjajo na zgodbo o strahopetnem vitezu, ki so mu nasprotniki sistematično pobijali člane klana in širše ter ožje družine, on pa nič, niti z besedami niti z dejanji. Ko pa zaradi sosedov res ni mogel več molčati, je zarohnel, da se bo strahotno maščeval, če nasprotniki ubijejo še njegovega konja ali pa se, bog ne daj, dotaknejo njegovega psa.

Od SMC in DeSUS lahko kljub trenutni nelagodnosti pričakujemo le zavlačevanje z odločnimi potezami, nadaljnje šibke javne proteste, dolgotrajna sklicevanja organov strank, modrovanje, ali je SDS to pot šla res predaleč, in dlakocepsko merjenje, kaj bi bilo sorazmerno ukrepanje.

SDS jima je sicer na pladnju podala že kar nekaj prekoračenih »rdečih črt« in tako odlično možnost, da zagrozita s takojšnjim odhodom iz vlade, če SDS nemudoma ne potegne vsaj naslednjih potez:

– široka kampanja v medijih, da SDS ni edina zaslužna za uspešno spopadanje s koronavirusom;

– odpoklic »depeše« v Svet Evrope o stanju medijev pri nas in javno sankcioniranje njenih iniciatorjev, piscev in razširjevalcev;

– odpoklic spremnega pisma ministra Logarja o stanju »krivosodja« pri nas in javno sankcioniranje njegovih iniciatorjev, piscev in razširjevalcev;

– umik pamfleta Janeza Janše o medijih s spletnega mesta Vlade RS;

– dati ministrstvu za zdravje ustrezno vlogo pri vodenju in predstavljanju vseh ukrepov in dogajanj, povezanih s koronavirusom;

– prenehanje pritiska na medije in destabilizacije javne RTV;

– prisluhniti pomislekom SMC in DeSUS pri vseh zakonskih projektih in ukrepih, ki so v nasprotju z deklariranimi programskimi stališči obeh strank, na primer tudi tistimi za zaščito okolja in narave.

Mimogrede, zaklinjanje, da SMS in DeSUS odpiranja »ideoloških tem« s strani SDS ne bosta več dopuščali, je prozorno iskanje alibija za nadaljevanje podpiranja vseh ostalih tako imenovanih »neideoloških« ukrepov te vlade, kar pa ne zdrži kritičnega premisleka. Tiščanje glave v pesek lastnih projektov ne zakrije dejstva, da se ne bo mogoče skriti na primer za demografski sklad in hinavsko zamolčati svojo eksplicitno/implicitno soudeležbo/podporo pri ostalih ukrepih te vlade.

Konec koncev se vse naše misli in dejanja gibljejo v okviru nekega pogleda na svet oziroma ideologije in njenih vrednot, tudi tistih političnih. Skratka, ni pomembno, kako se neko politično dejanje označi – kot ideološka tema ali kot »neideološki« vladni ukrep – važno je le, kaj pomeni oziroma kakšni so njegova vrednotna podstat in učinki.

Dr. Peter Tancig Ljubljana Črnuče