Slovenci smo čebelarski narod. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) čebelari več kot 10.000 Slovencev oziroma vsak 200. Slovenec. Čebelarji se združujejo v stanovsko organizacijo, poleg tega so jim v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu omogočena številna izobraževanja, na katerih pridobivajo ali obnavljajo svoje znanje z različnih področij čebelarjenja, kot so tehnologija, varna hrana, ekonomika, čebelje paše in druga. »Veseli nas dejstvo, da se številni učenci v slovenskih osnovnih šolah vključujejo v čebelarske krožke. Četudi vsak od njih ne bo čebelar, smo zadovoljni, da vzgajamo mlade ljudi s čutom do narave in živih bitij,« poudarja Nataša Lilek iz ČZS. Kot je pojasnila, je pojav epidemije seveda vplival tudi na delovanje čebelarske organizacije in čebelarje: »Veseli smo, da smo vse zaplete, ki so nastali zaradi prevoza čebeljih družin na pašo, oskrbe čebeljih družin v drugih občinah in izvoza čebeljih družin, konstruktivno reševali s pristojnim ministrstvom. Vse druge aktivnosti v povezavi z izobraževanjem čebelarjev smo reševali s pomočjo elektronskih aplikacij in izvedli številna predavanja. Seveda pa smo morali nekatere projekte zaradi prepovedi druženja tudi odpovedati oziroma prestaviti na jesenski čas.«
Po besedah Lilekove bo današnje 3. praznovanje svetovnega dneva čebel potekalo prilagojeno glede na trenutne zdravstvene razmere v državi, vsekakor pa ga bodo v ČZS v največji meri zaznamovali s slavnostno sejo. Na njej bodo zagotovo nekaj besed namenili tudi partnerskemu sodelovanju s področja trajnostnega vidika pomena ohranjanja čebel med ČZS in Pivovarno Laško Union.
Razvoj izdelkov z medeno osnovo
»Tako čebelarstvo kot pivovarstvo imata v Sloveniji zelo dolgo tradicijo in s predstavniki Pivovarne Laško Union smo ugotovili, da lahko s sodelovanjem ustvarimo posebno medeno zgodbo, ki smo jo poleg skrbi za ohranjanje čebel in narave še nadgradili,« je pojasnila Nataša Lilek. Na območju Pivovarne Laško so tako minuli ponedeljek predstavili postavitev tradicionalnega slovenskega čebelnjaka z desetimi čebeljimi družinami ter javnosti razkrili načrte o razvoju izdelkov, ki vsebujejo medeno osnovo. V okviru projekta Varimo boljši svet so k sodelovanju povabili čebelarsko družino Šolar iz Laškega, medtem ko so panjske končnice porisali mladi slovenski umetniki (Anja Kralj, Matija Cipurič, Neja Likar, Dejan Kralj in Roman Ražman), ki so ovekovečili dolgo tradicijo Pivovarne Laško vse od leta 1825 pa do danes. Panjske končnice so prave galerije ljudske umetnosti na prostem in veljajo za edinstvene na svetu. Čebelam pomagajo pri orientaciji, čebelarjem pa so v pomoč pri ločevanju med čebeljimi družinami.
Pomen uživanja lokalno pridelanega medu
Pa Slovenci res znamo prepoznati kakovosten med, ki ga kupimo pri poznanem čebelarju, in mu damo prednost pred nizko ceno ponarejenega medu, ki nima nobene povezave s čebelami in ga je na trgu v izobilju? Tudi s tem namenom ČZS s številnimi promocijskimi akcijami ozavešča o pomenu uživanja lokalno pridelanega medu, medu iz shem višjih kakovosti in drugih čebeljih pridelkov, odgovarja Nataša Lilek. Razloži, da skušajo s projekti, kot je denimo Tradicionalni slovenski zajtrk, o pomenu čebeljih pridelkov, čebel, zdravega načina življenja, varovanja okolja, pridelave lokalne hrane ozavestiti že naše najmlajše. Trudijo se, da bi se ljudje zavedeli pomena domače, lokalno pridelane hrane: »Hrana, ki pride neposredno na naše krožnike, ima veliko večjo verjetnost, da vsebuje več hranilnih in funkcionalnih sestavin in boljše senzorične lastnosti kot hrana, ki pripotuje iz daljnih krajev z neznanimi pogoji pridelave, obdelave in dolgotrajnega skladiščenja,« pojasni sogovornica. Doda, da je Slovenija biotsko in geografsko zelo razgibana dežela: »Velika pokritost z gozdovi omogoča izkoriščanje številnih gozdnih paš. Velikokrat je medovitost v veliki meri poleg rastlinja, ki je na razpolago, odvisna tudi od zunanjih vremenskih pojavov, ki vsako leto znova narekujejo, ali si čebelarji od posamezne paše lahko obetajo pridelek ali ne.«
