Prvo dirko za svetovno prvenstvo v motokrosu je v Sloveniji sicer leta 1968 organiziral AMD Tržič na progi v Podljubelju. Dirkaški spektakel v organizaciji AMD Orehova vas z motorji do 250 kubičnih centimetrov ter 51 vozniki iz 19 držav je dve leti kasneje v fantastičnem vzdušju ob progi in z neposrednim televizijskim prenosom dobil Belgijec Joel Robert, petkratni svetovni prvak, pred Miroslavom Halmom s Češkega, tretji pa je bil Robertov rojak Sylvain Geboers.

Vesenjak: To je bil spektakel

V organizacijo dirke leta 1970 so bili vključeni številni domačini, med njimi tudi Anton Breznik, sedanji predsednik Avto-moto zveze Slovenije (AMZS), ki je takrat kot 20-letnik vodil tehnično komisijo za verifikacijo. »Dirka je bila velik mejnik za AMD Orehova vas in ves slovenski motošport. Z njo smo se postavili ob bok takratnim znanim prirediteljem dirk, kot sta bila na primer Opatija in Beograd. Na organizacijskem področju za dirko v Orehovi vasi je bilo seveda vse drugače kot danes: angažirani so bili ves kraj, vsa gospodinjstva, vsa društva, vsi so bili zanesenjaki in resnični zaljubljenci v bencinske športe. Postavljali smo slavoloke, spremljevalne kulturne prireditve so bile v Mariboru, najbolj fascinanten pa je bil obisk okoli 30.000 gledalcev ob progi,« se ob častitljivem abrahamu dirke spominja Anton Breznik.

Čeprav je AMD Orehova vas do prve dirke za SP delovalo le trinajst let, ni bilo nobenih organizacijskih težav. Dirke izpred 50 let nikoli ne bo pozabil niti Silvin Vesenjak, nekdanji tekmovalec ter kasnejši funkcionar in predsednik domačega društva, v katerem je zdaj član upravnega odbora. »Od leta 1964 sem z očetom Stankom hodil na dirke, a takrat je bil poškodovan, prav tako stric Milko, zato nista mogla nastopiti. Najboljši Jugoslovan je bil tako član AMD Tržič Jože Zupin, tudi večkratni državni prvak. Spomnim se obiska tekme. To je bil spektakel!« pravi Silvin Vesenjak, član četrte generacije dirkaške rodbine Vesenjak, ki ob tem pridno zbira gradivo za svojo obsežno knjigo.

Težave s sosedi ob progi

Na Radizelu prirejajo dirke že od leta 1963, proga pa je doslej gostila že 17 dirk za SP. A zdaj je proga daleč od idealne, veliko je težav s sosedi, ki so naknadno v neposredni bližini zgradili hiše, motita pa jih hrup motorjev in prah s proge. Ker ima Mednarodna motociklistična zveza (Fim) zelo rigorozne zahteve in pogoje za organizacijo dirk, je le malo verjetno, da bo Orehova vas še kdaj gostila preizkušnjo za SP. Temu je treba dodati, da takšen projekt zahteva vsaj milijon evrov vložka, a predsednik AMZS Anton Breznik še ni obupal: »Imeli smo nekaj načrtov, kako bi spet prišli do organizacije dirke, a naleteli na vrsto ovir in težav. Strokovnega potenciala je dovolj, želje so, simpatizerji, ki bi bili pripravljeni finančno podpreti projekt organizacije, tudi so. In morda nam v prihodnosti uspe. Milijon je veliko, ampak gledati je treba tudi spremljevalne prireditve, s katerimi se lahko pokrije dobršen del vložka.«

Tudi Silvin Vesenjak je imel med svojim predsedovanjem društvu že pripravljen organizacijski načrt: »Obiskala sta nas tudi že vodja prog za svetovno prvenstvo in vodja logistike. Ugotovili smo, da proga ustreza brez kakšnih drastičnih posegov, treba bi bilo urediti le parkirišče, ki mora zadostiti velikemu številu spremljevalnih tovornjakov, torej dvajsetim ali več. A največ težav je bilo pri denarju. Milijon evrov je magična številka, okoli katere se vse vrti, in to bi bilo zelo težko spraviti skupaj.« Pesimist je tudi nekdanji vrhunski tekmovalec in kar 22-kratni državni prvak v motokrosu Sašo Kragelj:

»Zares ne vidim realnih možnosti za izvedbo dirke za SP na obstoječi progi. Treba bi bilo zadostiti nekaterim kriterijem, ki jih sodobni motokros ima in zahteva, stezo na določenih mestih razširiti, tu pa trčimo na lokalno skupnost. Žal Tima Gajserja njegovi navijači najverjetneje ne bodo gledali na dirki za svetovno prvenstvo v Orehovi vasi.«

Tim Gajser že pri štirih letih

Prav na tej progi se je na dirki za SP zdaj 23-letni Tim Gajser, trikratni svetovni prvak v razredih MX2 in MXGP, pri svojih zgolj štirih letih prvič predstavil motokrosistični javnosti. Zapeljal se je po progi, čeprav ni z nogama segal niti do tal, zato ga je moral oče Bogo potisniti, da je sploh lahko startal. Ne glede na to, v kakšnem stanju je proga Radizel in da so načrti za njeno posodobitev bolj ali manj v mejah znanstvene fantastike, ima legendarni Kragelj (zdaj je trener in ima svojo motokrosistično akademijo) o njej vrhunsko mnenje: »Kar zadeva infrastrukturo in konfiguracijo, je ena najlepših, kar sem jih v življenju prevozil. Pa tega ne mislim zato, ker je praktično na mojem domačem dvorišču, ampak preprosto zato, ker ima vse, kar proga za motokros mora imeti. Za tekmovalce in slovenske voznike je ena najzahtevnejših in ponuja dobro podlago vsem, da so lahko uspešni na dirkah v tujini. Radizel je svetovna kraljica vseh prog.«