Dober teden prej, preden bo svojo zamisel o skladu za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji koronavirusa predstavila evropska komisija, sta s svojo zamislijo sklada pohitela nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Nemško-francoski dvojec, ki je v preteklosti pogosto določal smer in hitrost razvoja Evropske unije, je predstavil kompromisni predlog za oblikovanje 500 milijard evrov obsegajočega sklada za okrevanje. Vsota tega sklada je kar trikrat manjša od ocen evropske komisije in tudi Francije v zadnjih tednih, koliko denarja bi gospodarstva najbolj prizadetih članic potrebovala za okrevanje po dvomesečni zaustavitvi večjega dela proizvodnje in javnega življenja.
Vendarle pa je nemško-francoski predlog precejšen korak naprej pri poskusu premostitve različnih stališč članic EU, ali naj se države za blažitev gospodarske krize skupaj zadolžujejo z izdajanjem evrskih koronaobveznic. Nemčija je namreč vse do skupnega predloga Merklove in Macrona skupaj z Avstrijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko nasprotovala skupnemu zadolževanju. Zaradi takšnega pomanjkanja solidarnosti je bila tako imenovana varčna peterica, ki je pred koronakrizo tudi nasprotovala povečanju novega sedemletnega evropskega proračuna, tarča številnih kritik.
Španija in Italija zadovoljni
Zamisel Merklove in Macrona je preskok pri nemškem zavračanju skupnega zadolževanja. Korak nazaj pa je moral stopiti tudi francoski predsednik, saj je sklad precej manjši, kot si ga je še pred tedni zamišljal uradni Pariz.
Pol bilijona oziroma 500 milijard evrov naj bi v skladu za okrevanje zbrali s skupnim zadolževanjem, pri čemer naj bi ugodna posojila na finančnih trgih dobili s poroštvom evropske komisije. Pridobljen sveži kapital naj bi nato državam razdelili kot nepovratna sredstva, ne pa kot posojila, ki bi jih morale države slednjič vrniti.
Francosko-nemški predlog še predvideva, da bodo države denar dobile le po zagotovilih, da bo gospodarno uporabljen, hkrati pa se bodo morale zavezati h gospodarskim reformam. Sredstva naj bi bila po zamislih Pariza in Berlina zagotovljena predvsem za prehod v trajnostno naravnano zeleno ekonomijo, za hitrejšo digitalno transformacijo in za investicije v razvoj ter inovacije.
Kurz za pomoč s posojili
Hladna prha je že prišla iz Avstrije. »Naše stališče se ni spremilo. Najbolj prizadetim državam smo pripravljeni pomagati s posojili. Pričakujemo, da bo nov evropski proračun zrcalil nove prioritete in da se ne bo povečeval njegov obseg,« je sporočil avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je imel že videokonferenco za usklajevanje skupnega stališča s premierji Danske, Švedske in Nizozemske. Iz nizozemske vlade so medtem sporočili, da nameravajo nemško-francoski predlog skrbno preučiti, a izhodiščna točka za razprave bo za uradni Haag predlog evropske komisije.
»Čas je, da se začnejo sprejemati politične odločitve. Če ne bomo recesije ustavili v njenih prvih korakih, nam grozi novo finančno neurje,« je ocenil Johan Van Overtveldt, predsednik odbora za proračun v evropskem parlamentu. Po njegovem mnenju so sedaj pred odločevalci na mizi vse karte, vsi pa vedo, kakšna so tveganja in priložnosti. »Nemčija je zavzela nekakšno sredinsko stališče,« je na vprašanje Dnevnika kompromisni predlog med Berlinom in Parizom ocenil Johan Van Overtveldt. Kot je dodal, bo zdaj potreben še en kompromis – na ravni vseh članic. Sam sicer ocenjuje, da celoten sklad za okrevanje ne bi smel ponujati zgolj nepovratnih sredstev, temveč tudi posojila, ki bi jih bilo treba vrniti. Čeprav morda stališča varčnih držav številnim niso všeč, jih je treba upoštevati, je dodal.
