»Posebej problematične in nesprejemljive so žalitve, storjene z namenom zaničevanja, kot na primer: XY je 'odslužena prostitutka, ki se jo da dobiti za 30 evrov',« so raziskovalci zapisali v izjavi, ki so jo objavili na spletni strani inštituta. Po njihovi oceni lahko demokratična družba obstaja le ob odprti javni razpravi z neko minimalno ravnijo izmenjave argumentov.
»Medtem ko argumentirana kritika, ki so jo politiki gotovo upravičeni in dobrodošli izraziti, prispeva k svobodni razpravi o pomembnih družbenih temah in 'resnici', pa žaljivi osebni napadi z izrazito spolno konotacijo ne predstavljajo le meje takšne svobodne razprave, marveč jo spodkopavajo in dušijo,« so poudarili.
Opozorili so, da takšna žaljiva sporočila politikov - tudi zato, ker so deležna bistveno večje pozornosti s strani uporabnikov družbenih omrežij - »normalizirajo in spodbujajo sovražni in osebno žaljiv javni diskurz, v katerem ni prostora za razumsko izmenjavo stališč, temveč le za grobe osebne diskvalifikacije«.
Po njihovem mnenju je pomembno, da sodišča kot zadnji branik ustave in človekovih pravic tako grobo žaljiva sporočila, usmerjena na osebo novinarke, označijo za nesprejemljiva in v njih prepoznajo zlorabo svobode izražanja. Za neverjetno so označili tezo, da bi prepoved žaljenja z namenom zaničevanja in razvrednotenja novinarke kot osebe neustavno posegla v pravico vidnega politika do izražanja svojega mnenja.
Zastraševanje novinarjev kot »razsvetljenski ideal«
»Svobodna razprava bo namreč v družbi, v kateri bo novinarkam, ki opravljajo svoje delo, trajno grozilo, da jih zaradi poročanja vplivni politik lahko brez pravnih posledic grobo osebno žali z odsluženimi poceni prostitutkami, hitro začela odmirati,« so zapisali. Dodali so, da ne bi radi živeli v družbi, v kateri je takšno žaljenje in zastraševanje novinarjev pravno povsem sprejemljivo in dopustno »in še uvrščeno v kontekst 'razsvetljenskega ideala približevanja resnici'«.
Sicer je vrhovno sodišče nedavno ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo novinarki Mojci Šetinc Pašek v tožbi proti predsedniku SDS Janezu Janši zaradi tvita, in sodbo spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 6000 evrov z obrestmi zavrne.
Odškodninsko tožbo Janša je Šetinc Paškova vložila 1. julija 2016, z njo pa zahtevala plačilo odškodnine, ker ji je po njenem Janša povzročil duševne bolečine z zapisom na twitterju 21. marca 2016, v katerem je med drugim zapisal, da na »neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š«.
Po oceni vrhovnega sodišča je povprečen Janšev sledilec na twitterju razumel, da se je zapis nanašal na delo, ki ga je Šetinc Paškova opravljala na Radioteleviziji Slovenija, in ne na njeno zasebno življenje. Zato po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno izhodišče sodišča druge stopnje, da bi lahko sledilci sporno izjavo razumeli dobesedno.
