»Ukrep čakanja na delo je izjemno pomemben, saj dela v mnogih panogah, kljub vnovičnemu zagonu, še nekaj časa ne bo. Najbolj enostavna rešitev bi zato bila, da se ukrep čakanja na delo podaljša, veljati pa mora za vse panoge, ne le za turizem in gostinstvo,« je, kot so sporočili z OZS, pojasnil predsednik zbornice Branko Meh.
Za zbornico malega gospodarstva je tudi nesprejemljivo, da bi vlada zaostrila pogoje za koriščenje tega ukrepa. Tako predlagajo, da pogoji ostanejo enaki - da bodo torej do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim prihodki v letu 2020 upadejo za več kot 10 odstotkov.
Predvsem je sicer prizadeta panoga gostincev in turizma. »Od 13. marca so gostinci in turistična podjetja ostala brez prihodkov, ostali pa so vsi fiksni stroški. Poletna sezona ne bo takšna, ko smo je bili vajeni, zato polna zaposlitev v večini primerov ne pride v poštev. Ukrep čakanja na delo bi zato po naši oceni rešil veliko delovnih mest,« je po ponedeljkovem sestanku strokovnega sveta za turizem ocenil predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar.
Upoštevali peščico predlogov
Kot so danes sporočili z zbornice, je vlada upoštevala zgolj peščico njihovih predlogov. Med predlogi sekcije, ki niso bili upoštevani, so znižanje DDV na sedem odstotkov za vse storitve v turizmu za leti 2020 in 2021, oprostitev stroškov omrežnin, nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča ter nadomestil za uporabo avtorskih pravic (Sazas, IPF, Zamp) v turizmu in možnost pridobitve nepovratnih sredstev oz. subvencij vsem podjetjem s področja turizma.
»Sekcija sicer pozdravlja predlog uvedbo turističnih bonov, vendar si želi, da ti veljajo tudi za gostinsko, ne le turistično dejavnost,« so ob tem poudarili.
Zbornica si želi, da se v tretji protikoronski zakon doda tudi ukrepe za ostale prizadete panoge, kot so avtobusni prevozi potnikov, izvajanje vseh gostinskih storitev, vključno s cateringom, slaščičarstvom, delovanje turističnih vodnikov, organizatorje dogodkov in postavljavce šotorov, izvajalce storitev ob dogodkih (fotografi, frizerji, kozmetiki, šivilje, čevljarji, kemične čistilnice, postavljanje šotorov) ter spa centre, savne, wellnesse, masažne storitve, fotokopirnice, gradbeništvo ter sezonske dejavnosti, ki so vezane na turizem.
Predlagajo znižanje stopnje DDV
Želijo tudi, da bi vlada v tretji protikoronski paket vključila tudi ukrep državnega sofinanciranja najemnin poslovnih prostorov v zasebni lasti ter plačilo DDV po plačani realizaciji, kar da bi pripomoglo k boljši plačilni disciplini.
»Zaradi likvidnostih težav številnih delodajalcev pa naj regres za leto 2020 plača država ali pa naj se podaljša rok za izplačilo regresa do konca leta,« so navedli.
V zbornici predlagajo tudi znižanje stopnje DDV na 9,5 odstotka za kozmetične in pedikerske storitve, dejavnost za nego telesa, dejavnost kemičnega čiščenja in pranja, šivanja izdelkov po meri in izdelavo čevljev. Zdaj so izdelki in storitve v okviru določenih obrtnih dejavnosti, ki izvajajo storitve za končnega potrošnika, obdavčeni z 22-odstotno stopnjo DDV.
Zaradi tega so omenjene storitve in izdelki za potrošnike po oceni OZS predragi. »Ljudje so v času epidemije covid-19 ostali brez dela, zmanjšala se je kupna moč. Znižanje stopnje DDV bi pomenilo vsaj delno pomoč, ki bi marsikateremu obrtniku omogočila preživetje, drugače bodo primorani odpuščati in zapirati obratovalnice,« so izpostavili.
