Državam, ki bi bile deležne pomoči iz sklada, sredstev po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona ne bi bilo treba vračati. "Prepričani smo, da ni samo pošteno, ampak tudi nujno, da damo na razpolago sredstva ... pozneje jih bomo postopoma vračali skozi več prihodnjih evropskih proračunov," je Macrona na skupni video novinarski konferenci dopolnila nemška kanclerka Angela Merkel.
"Cilj sklada je, da Evropa iz krize pride okrepljena, kohezivna in solidarna," je danes v Berlinu poudarila Merklova. Ker je imel novi koronavirus različne učinke v državah članicah, sta Nemčija in Francija pripravljeni na "izreden enkratni ukrep", je dodala.
Pred novinarsko konferenco sta državi v skupni izjavi zapisali, da za zagotovitev trajnostnega okrevanja Nemčija in Francija predlagata vzpostavitev "ambicioznega, začasnega in ciljnega sklada". Sklad bi se delno financiral z zadolževanjem na trgu v imenu EU.
Kot izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP, je predvideno zadolževanje na trgu velik premik za Nemčijo, ki je doslej nasprotovala ideji Italije in Španije o t.i. koronskih obveznicah. Nemčija, Nizozemska in druge bogate države so namreč na to pobudo gledale kot na poskus zadolženih perifernih držav unije, da nepošteno izkoristijo fiskalno disciplino severnih, dodaja AFP.
Na predlog Nemčije in Francije so se že odvali v Evropski komisiji in ga ocenili za konstruktivnega. "Prepoznava obseg in težo gospodarskih izzivov, s katerimi se sooča Evropa, hkrati pa pravilno poudarja potrebo po iskanju rešitev z upoštevanjem evropskega proračuna," je zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Komisija naj bi svoj predlog predstavila 27. maja.
Za uveljavitev potrebna soglasna podpora vseh članic
Načrt Nemčije in Francije sicer za uveljavitev potrebuje soglasno podporo vseh članic unije. Če bodo dejansko vse pristale nanj, je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa vprašljivo.
O prvem paketu fiskalnih ukrepov v vrednosti 540 milijard evrov v pomoč gospodarstvu so se države članice sicer dogovorile že v začetku aprila. Vsi mehanizmi za pomoč iz tega svežnja naj bi bili nared do 1. junija.
Macron se je na skupni novinarski konferenci dotaknil tudi odziva EU na pandemijo. "Evropa ob začetku krize vsekakor nosi svoj del krivde," je dejal, enostranski koraki nekaterih držav članic, ki so zaprle meje, pa so po njegovih besedah Evropi nadeli "žalostno podobo".
Macron je izpostavil tudi, da mora biti prednostna naloga EU boljše usklajevanje glede zdravstvenih vprašanj, pri čemer je ponovil, da prvotni odziv unije na izbruh koronavirusa ni bil ustrezen. "Zdrava Evropa mora biti naša prioriteta," je bil jasen Macron. Nemčija in Francija želita po njegovih besedah "Evropi dati konkretno moč" na področju zdravstva.
EU bi morala biti po njegovi oceni zmožna zagotoviti zaloge mask in testov, vzpostaviti skupne nabavne in proizvodne sheme za zdravljenje ter zagotoviti cepivo. Prav tako bi morali po njegovi oceni vzpostaviti "skupne načrte za preprečevanje pandemije". "Takšna Evropa zdravja nikoli ni obstajala, a zdaj mora to postati naša prioriteta," je bil jasen.
Merklova pa je menila, da bi se morale evropske države ob premagovanju pandemije osredotočiti na krepitev svojih podjetij na globalnem trgu. EU že sedaj podpira strateške projekte, kot je domača proizvodnja računalniških čipov in baterij, sedaj pa bodo tovrstna prizadevanja po njenih besedah še okrepljena.
Zavzela se je tudi za poenotenje pravil v boju proti koronavirusu med članicami EU, kar bi omogočilo prosto gibanje med njimi. Kot primer dobre prakse je navedla pravilo Nemčije, po katerem na določenem območju znova uvedejo omejitvene ukrepe, ko je sedem dni prekoračena meja 50 novih okužb na 100.000 prebivalcev. "Tako bi moralo biti tudi v drugih državah, potem bi se lahko dobro zanesli drug na drugega," je dejala.
Kot pred tem zunanji minister Heiko Mass je tudi ona dopustnike posvarila, naj letos računajo z omejitvami, saj se ne obeta normalna turistična sezona. "To je resnica. Ampak seveda želimo omogočiti toliko, kot je mogoče, kot je odgovorno," je dodala.
