Dvakratna svetovna smukaška prvakinja Ilka Štuhec je včeraj v zgodnjih jutranjih urah delu slovenske javnosti predstavila, kako potekajo njeni prvi spomladanski zavoji na Kaninu. Mariborčanka je hvaležna delavcem na najvišje ležečem slovenskem smučišču za trud, da bi omogočili čim boljše pogoje za smuko, ki jih skušata izkoristiti z najobetavnejšo slovensko alpsko smučarko Meto Hrovat. Najboljši slovenski ženski alpski dvojec običajno ne trenira skupaj, po besedah izkušenejše Štajerke pa sodelujeta dobro. Na snegu sicer izvajata vsaka svoj program, več časa za druženje pa imata popoldan.
Ilka Štuhec je do zadnjega dneva, preden je zaradi novega koronavirusa začel veljati ukrep o prepovedi delovanja sedežnic, kabinskih žičnic in smučišč, smučala na Pohorju, s prvim dnem sprostitve ukrepov pa je odpotovala na Kanin. »Za mano je pestro obdobje. Zavedam se, da nisem smučala ob najbolj neprimernem času, po drugi strani pa sem si govorila, da so bile v privilegiranem položaju predvsem Švedinje, ki so skoraj nemoteno trenile v Äreju. Veliko sem delala na kondiciji, z mislimi pozabila minulo sezono, v kateri je bilo precej slabosti, ter v nizkem startu čakala, da se vrnem na sneg. Zdaj je prišel ta čas, zanima pa me predvsem smučarska prihodnost,« je več kot dva tisoč metrov nad morjem na vprašanja odgovarjala Ilka Štuhec. Pozitivnost išče v dejstvu, da ji je v minuli sezoni najbolj manjkal spomladanski trening, saj se je zaradi poškodbe vrnila na sneg šele septembra. Sprva ni kazalo, da bo izgubila veliko, kot se je nato izkazalo v neizprosni tekmovalni sezoni, v kateri je zaostala za svojimi pričakovanji.
Delovni ritem na Kaninu je za Mariborčanko precej drugačen, kot je bil minula dva meseca. Pravi, da se trudi zaspati med osmo in pol deveto zvečer, kar ji še ne uspeva najbolje. »Vstajam ob štirih zjutraj, se razgibam, grem na kolo, nekaj malega pojem, okoli petih sem na smučeh. Vadim približno tri ure, sledi zajtrk. Po njem počitek in videoanaliza, v popoldanskem času pa rada berem knjigo,« svoj delovni dan opisuje Ilka Štuhec. Z najožjimi sodelavci, med katerimi sicer ni nekaterih najtesnejših, se v teh dneh posveča predvsem izjemno pomembnim prvinam pri nižjih hitrostih. »Pri nižjih hitrostih si lahko pozoren na veliko stvari. Opazi se vsaka drobna napakica, medtem ko se lahko s hitrostjo marsikaj prikrije,« odgovarja najhitrejša Slovenka na smučeh. Želi si, da bi bili pogoji na Kaninu dobri čim dlje časa, da bi lahko postavila tudi kakšen količek in se posvetila zavojem pri nekoliko višjih, čeprav zaradi konfiguracije terena ne najvišjih hitrostih.
