Odpisal sem ji – med drugim – tole: »Čudim se, kako da pri nas ni velikega razburjenja javnosti ob navodilih pred bližnjim odprtjem vrtcev, naj se tam preprečujejo bližnji stiki tako med otroki kot z varuškami itd. Razumevajoče sicer dodajajo: 'če se le da' (če bo otrok jokal, ga le stisnite k sebi – ipd.) – kako bo vse to na otroke vplivalo, je pa (zaenkrat še) tabu. Morda je sicer modro, da iz vrtcev javno samo opozarjajo, da je vse to praktično dejansko neizvedljivo (in si najbrž mislijo: še dobro, da so nam sploh dovolili vrtce spet odpreti – potem bomo pa že kako…) – če bi se birokratskim navodilom formalno uprli, bi bilo morda še slabše. Kdo ve.«
A ti dve laični mnenji le za uvod – v tistem pismu sem komentiral nekaj tudi s svojega strokovnega področja: »Pri nas pa je včeraj tik pred polnočjo vlada nenadoma (brez predloga epidemiologov itd.) uradno razglasila konec epidemije – samo zato, ker je marca v dveh zakonih neprevidno zapisala, da se veljavnost ekonomskih ugodnosti za podjetja, zaposlene itd. od 31. maja avtomatično podaljša še za en mesec, če epidemija do 15. maja še ne bo preklicana (in so jo zato 14. maja zvečer »uradno preklicali«!) – epidemija sama pa seveda še traja in zato tudi ukrepi za njeno omejevanje (čeprav postopno rahljani) še vedno ostajajo v veljavi! Domnevam, da bo iz tega kmalu nastala tudi cela vrsta pravnih sporov, pa tudi zmeda v glavah in praktičnih ravnanjih ljudi.«
Zato zdaj ta zasebni dopis objavljam in ga razširjam v javno opozorilo na posledice takega ravnanja. Ali bi bilo prav, da marca dodeljene olajšave podjetjem in zaposlenim konec maja prenehajo veljati ali ne, ne vem. Na ta vprašanja se slabo spoznam. Prepričan pa sem, da je tako za odnos javnosti do vladnih ukrepov v tej krizi kot (še bolj) za odnos javnosti do prava in načel pravne države nasploh izredno škodljivo, če se nekateri od teh ukrepov uvajajo in še zlasti ukinjajo (pri uvajanju se je pač res mudilo) na tako zmeden in tudi strokovno sporen način.
Če je bilo 14. maja treba »preklicati epidemijo« iz ekonomsko-socialnih (ne iz epidemioloških) razlogov, prav – toda potem bi bilo treba to ljudem jasno povedati, ne pa tega skrivati in se sprenevedati. Saj so jim mediji to sicer hitro razkrili, ampak »uradna vest«, ki je medtem povzročila že precej nejasnosti, je pa bila, da je vlada epidemijo preklicala! Ampak, pazite, dejansko ne s 14. majem, ko ta odločitev »začne veljati«, ampak šele z 31. majem, ko »se začne uporabljati«!?
Normalnemu človeku, domnevam, taki pravniški triki zaupanje v pravo (in njegove tvorce) lahko samo še dodatno omajejo. Kako naj pravni laik razume to, da tak predpis že velja, se pa še ne uporablja? Zapletene pravne problematike s tem v zvezi tu ne bom pojasnjeval (včasih je ločitev teh dveh datumov sicer smiselna, a bi jo bilo treba izvesti drugače). V tem konkretnem primeru pa gre po mojem mnenju res le za pravno nedopusten trik – če je bil namen te vladne odločitve res le preprečiti avtomatično podaljšanje ekonomskih ugodnosti še v junij.
Vprašanje je seveda tudi to, kako bi lahko vlada 14. maja vedela, da 31. maja epidemije ne bo več, saj epidemiologi trdijo, da tega vnaprej ni mogoče vedeti – a to je le še dodaten razlog, zaradi katerega utegnejo ekonomske ugodnosti iz marčnih zakonov obveljati tudi še junija. Če je bila sredi maja epidemija (z vsemi svojimi učinki na ekonomijo in socialo) še vedno tu in je vlada tega dne »ugotovila« (pustimo ob strani, kako) in razglasila samo to, da epidemije 31. maja ne bo več, potem je (če pravo in logika kaj veljata) vsaj zame jasno, da zakonski pogoj za prenehanje ekonomsko-socialnih ugodnosti iz marčnih zakonov ni bil izpolnjen.
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
