Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se je danes soočila z zahtevo, da si nastavi ogledalo. Ob začetku njene letne skupščine je več kot 120 držav članic na čelu z vsemi iz Evropske unije predlagalo izdelavo »nepristranske, neodvisne in vsestranske ocene« njenega ukrepanja v pandemiji covida-19. Pričakovati je, da bo resolucija s takšnim besedilom na današnji sklepni dan skupščine tudi sprejeta. Z njo so omenjene države, med njimi Slovenija, naslovile vse glasnejše zahteve po preiskavi ravnanja ob pandemiji, ki je v nekaj mesecih segla v skoraj vse kotičke sveta. Vendar je pričakovati, da se takšna »ocena« ne bo dotaknila le ravnanja same WHO, ampak tudi posameznih držav in s tem predvsem Kitajske, ki je tarča kritik več držav na čelu z ZDA, da je po prvih okužbah prikrivala položaj in tako prispevala h globalnemu razmahu virusa.

Oglasil se je Xi

Uradni Peking naraščajoče pritiske po preiskavi čuti že nekaj časa, kar je gotovo prispevalo k temu, da je skupščino WHO danes nagovoril kitajski predsednik Xi Jinping, četudi so vodje delegacij 194 držav članic praviloma ministri za zdravje. In k temu, da je Xi je v svojem nastopu nakazal, da Kitajska ne nasprotuje ugotavljanju odziva na pandemijo, vendar pa ne le njenega, ampak globalnega in tudi ameriškega, in to na »znanstveni podlagi«, kar je bržkone med vrsticami podana kritika obtožb na njen račun, ki prihajajo iz Washingtona.

Pričakovati je mogoče, da bo način izdelave takšne ocene predmet polemik v prihodnosti, ko bo izpeljana. Zdaj namreč očitno še ni pravi čas za to. Tako je dejala tudi predstavnica Evropske unije, ki je sestavila osnutek resolucije, enako pravi generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, namreč da je analiza odziva WHO ter držav članic dobrodošla, vendar jo bodo opravili, ko bo novi koronavirus enkrat pod nadzorom. Obenem je Ghebreyesus vzel v bran ravnanje WHO, rekoč, da je pandemijo razglasila 30. januarja, ko je bilo zunaj Kitajske manj kot sto ugotovljenih primerov okužb in nobene smrtne žrtve. »Alarm smo prižgali zgodaj in prižigali smo ga pogosto,« je dejal.

»Zelo malo enotnosti v odzivu«

Zlasti ameriški predsednik Donald Trump, ki je sprva javno ocenjeval, da virus ne bo resneje prizadel ZDA, trdi, da je Kitajska prikrivala izbruh, preiskavo okoliščin pa je zahtevala še vrsta drugih držav. Washington je zelo kritičen tudi do same WHO. Ameriški minister za zdravje Alex Azar je danes dejal, da je »neuspeh te organizacije, da pridobi informacije, ki jih je svet potreboval, stala mnogo življenj«, Trump je že prej zamrznil prispevek WHO v višini 400 milijonov dolarjev letno.

Skupščina WHO poteka vsako leto, a nikoli ni bilo zanjo toliko zanimanja kot zdaj, četudi je skrajšana na dva dni in poteka po videopovezavi. Čeprav zaradi covida-19 dnevno umre več kot 3500 ljudi, več kot 80.000 pa je novih prepoznanih okužb, se zdi, da je bolj usmerjena v razčiščevanje ravnanja za nazaj ali celo iskanja krivca kot v trenutno potrebne ukrepe. Na to je posredno opozoril tudi generalni sekretar Združenih narodov (WHO je specialna agencija svetovne organizacije) Antonio Guterres, ko je danes dejal, da »smo videli nekaj solidarnosti, a zelo malo enotnosti v našem odzivu na covid-19«.