Prometna varnost in število prometnih nesreč ter smrti na cestah je ena od problematik, s katerimi se Slovenija sooča že leta. Lani se je na slovenskih cestah zgodilo 18.861 prometnih nesreč, od tega 6025 prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, umrla sta 102 udeleženca v prometu, kar je 12 odstotkov več kot leta 2018. Letos pa je na slovenskih cestah umrlo 27 oseb, medtem ko jih je v enakem obdobju lani 40.

Pomembnejši deležniki na tem področju, policija, Agencija RS za varnost prometa in nevladne organizacije, kot sta AMZS in zavod Varna pot, so lani združili moči in zastavili številne preventivne aktivnosti. Policija in agencija pa sta skupaj s Finančno upravo RS ter inšpektorati sredi oktobra nenapovedano zagnali tudi serijo skupnih nadzorov nad izvajalci tehničnih pregledov vozil. Da je ponekod mogoče potrdilo o tehnični izpravnosti mogoče tudi kupiti, so pričale že nekatere preiskave policije iz preteklih let.

Kot so za STA pojasnili na agenciji za varnost prometa, so policisti v skupnem nadzoru odkrili različne nepravilnosti oz. kršitve, od uporabe nehomologiranih delov na vozilih, prometnih dovoljenj s pretečeno veljavnostjo, do kršitev, povezanih z brezhibnostjo naprav in opreme v vozilu ter nepravilnim delovanjem naprav za ustavljanje. V dveh primerih so odvzeli registrske tablice, iz prometa pa so izločili štiri vozila.

Višina podkupnine segala do 1200 evrov

Novembra lani so na Policijski upravi Ljubljana v obsežni preiskavi odkrili podkupljive ponudnike tehničnih pregledov iz okolice Ljubljane, ki so po ugotovitvah policije v zameno za podkupnino potrjevali tehnično brezhibnost vozil zgolj na podlagi listin in ne na podlagi dejanskega pregleda. Po potrebi so namesto okvarjenega vozila na stezo zapeljali kar drugo, tehnično brezhibno vozilo. Višina podkupnine je segla vse do 1200 evrov, odvisno od vrste vozila in napak na njem.

Kot so pojasnili na agenciji, so na podlagi preiskave in skupnega izrednega tehničnega pregleda v tem primeru uvedli upravne postopke zoper uradne osebe, pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov vozil, za odvzem pooblastil sedmim kontrolorjem tehničnih pregledov.

To je bilo prvič, da so policija, agencija za varnost prometa in drugi nadzorni organi izvedli skupne nadzore nad tehnično brezhibnostjo vozil. Na podlagi ugotovitev so na agenciji tudi predlagali nekatere spremembe zakona o motornih vozilih, s katerimi bi po njihovem prepričanju lahko preprečili podobna ravnanja in prakse, kot so jih odkrili v nadzorih. Kot je opozorila vršilka dolžnosti direktorice agencije Vesna Marinko, takšna ravnanja dejansko ogrožajo življenja vseh udeležencev v prometu in negativno vplivajo na prometno varnost.

Marinkovi, ki je bila pred tem na agenciji zaposlena kot vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti prometa, se prav ta teden izteka mandat vršilke dolžnosti direktorice agencije. Svet agencije jo je že lani izbral kot najprimernejšo kandidatko na natečaju za novega direktorja agencije. Tedanja vlada ji je kljub takšnemu predlogu sveta zgolj podaljšala mandat vršilke dolžnosti. Kaj bo storila sedanja vlada, bo tako zelo verjetno znano še ta teden.