Ašraf Gani in Abdulah Abdulah sta s skupno molitvijo s sodelavci potrdila današnji podpis sporazuma o delitvi oblasti, po kateri prvi ostaja na predsedniškem položaju, slednjemu pa gre novoustanovljeni svet za nacionalno spravo. Tako se vsaj formalno končuje politična kriza po lanskih septembrskih predsedniških volitvah, ki so v še vedno z vojno obremenjenem Afganistanu dale nejasnega zmagovalca. Po najprej objavljenih rezultatih je Abdulah kot izzivalec dotedanjega predsednika prejel 50,64 odstotka, po sporu glede neveljavnih glasov pa so šele sredi letošnjega februarja za zmagovalca v drugo razglasili Ganija. Spor s tem ni bil končan, marca sta na ločenih slovesnostih oba zaprisegla kot predsednika, le da Abdulah neuradno, a z ustanovitvijo vzporedne vlade na afganistanskem severu.
Prekinjen tok denarne pomoči
Politično blokado je skušal pred tem razrešiti ameriški posrednik Zalmay Khalilzad, po uradni zaprisegi pa je Gani ukinil poseben izvršni kabinet znotraj vlade, na čelu katerega je bil Abdulah po podobnem oblastnem sporu po predsedniških volitvah pred šestimi leti. Z utemeljitvijo, da Gani ni več predsednik in je torej njegov dekret o izvršnem telesu neveljaven, Abdulah kabineta ni razpustil, in čeprav niso jasne podrobnosti današnjega sporazuma, bo verjetno del teh njegovih sodelavcev ostal med člani vlade v afganistanskem ustavno določenem predsedniškem sistemu po ameriškem vzoru.
ZDA so Afganistanu odrekle milijardo dolarjev pomoči, potem ko tudi državnemu sekretarju Miku Pompeu ni uspelo razrešiti spora med Ganijem in Abdulahom med marčevskim obiskom Kabula. Ali bo Washington obljubljeno pomoč zdaj sprostil, še ni jasno, so pa afganistanske oblasti pod hudim fiskalnim pritiskom zaradi zmanjšanih prihodkov od davkov in predvsem okrnjene finančne pomoči iz tujine, pogojevane tudi z mirovnimi pogajanji. V preteklosti so ta tekla med talibani in ZDA brez uradnega Kabula, saj so jih v Washingtonu vezali na čas po predsedniških volitvah, talibani pa tako (še) ne priznavajo kabulske vlade. Zalmay Khalilzad je sicer v petek dejal, da se dogovarjajo o datumu znotrajafganistanskih pogajanj, ki bi prvotno morala steči že marca, a jih tudi v sedanji politični deblokadi uradnih oblasti spodkopavajo spopadi uporniških skupin in varnostnih sil, čeprav talibani zanikajo svojo udeležbo v njih. de
