Evropske države sodijo med najbolj prizadete. V tem trenutku je pet od šestih svetovno najbolj prizadetih držav v Evropi. Kljub temu pa ima Evropa v času, ko se bori za zajezitev širjenja covida-19 doma, tudi vodilno vlogo pri tkanju svetovne solidarnosti.

Četudi kot posamezniki vzdržujemo fizično distanco, se moramo kot akterji na svetovnem prizorišču povezati. Evropska unija in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) se skupaj zavzemata za pomoč ranljivim skupnostim in državam po svetu. Sedaj je še posebej pomembno, da stopimo skupaj kot svetovna skupnost, saj se soočamo s skupnim sovražnikom, bolezen namreč ne pozna meja in ne diskriminira. Dokler obolevajo nekateri med nami, ni varen nihče.

Evropska unija in njene države članice so v podporo svetovnemu odzivu na covid-19 nedavno predstavile finančni sveženj Ekipa Evrope, katerega vrednost bo presegla 23 milijard evrov. Ekipa Evrope bo del svojega odziva na pandemijo koronavirusa izvajala v sodelovanju z Združenimi narodi.

Tako kot v številnih krizah tudi tokrat najbolj trpijo najbolj ranljivi, zato se moramo še posebej osredotočiti nanje. EU podpira strateški načrt SZO s 30 milijoni evri dodatnih sredstev za okrepitev pripravljenosti in odzivanja na izredne razmere v državah s šibkimi zdravstvenimi sistemi ali državah, ki so jih prizadele humanitarne krize.

Poleg tega so se evropska komisija, Svetovna zdravstvena organizacija in partnerji z vsega sveta povezali za vzpostavitev »pospeševalnika dostopa do orodij za boj proti covidu-19«, da bi pospešili razvoj, proizvodnjo in pravično distribucijo cepiv, diagnostične opreme in zdravil za covid-19, da bodo imeli vsi ljudje enakopraven dostop do teh izdelkov, ki rešujejo življenja.

V povezavi s to zgodovinsko zavezo je evropska komisija 4. maja gostila donatorski dogodek, na katerem je sodelovalo več kot 40 držav, ki so se zavezale, da bodo prispevale približno 7,4 milijarde evrov za raziskave in razvoj na področju cepiv, diagnostike in zdravljenja.

Vendar pa naše partnerstvo presega okvire sedanje krize.

Pandemija izkorišča vrzeli in neenakosti v zdravstvenih sistemih ter poudarja pomen naložb v zdravstvene delavce, zdravstveno infrastrukturo in sisteme za preprečevanje in odkrivanje izbruhov bolezni ter odzivanje nanje. Dobri zdravstveni sistemi so najboljša preventiva, ne le proti izbruhom bolezni in pandemijam, temveč tudi proti številnim drugim zdravstvenim grožnjam, s katerimi se ljudje po svetu srečujejo vsak dan.

Vendar bo glede na trenutne trende do leta 2030 več kot 5 milijard ljudi brez dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev, vključno z možnostjo obiska zdravstvenega delavca ter dostopa do osnovnih zdravil in tekoče vode v bolnišnicah. Tudi kadar so storitve na voljo, lahko njihovo koriščenje milijone ljudi finančno uniči. Te vrzeli ne ogrožajo le zdravja posameznikov, družin in skupnosti; ogrožajo tudi svetovno varnost in gospodarsko rast.

Zato je EU prispevala 102 milijona evrov za partnerstvo univerzalnega zdravstvenega varstva s Svetovno zdravstveno organizacijo, ki podpira krepitev zdravstvenih sistemov v 115 državah v Afriki, na Karibih, v Tihem oceanu, vzhodni Evropi ter v srednji in jugovzhodni Aziji.

Svet porabi za zdravstvo približno 7500 milijard dolarjev na leto – skoraj 10 odstotkov svetovnega BDP. Vendar vse preveč držav porabi preveč svojega zdravstvenega proračuna za zdravljenje bolezni v bolnišnicah, kjer so stroški višji, rezultati zdravljenja pa pogosto slabši, namesto da bi spodbujale zdravje in preprečevale bolezni na ravni osnovnega zdravstvenega varstva.

Pandemija covida-19 se bo sčasoma umirila, vendar se ne bo mogoče vrniti k običajnemu načinu življenja. V okviru odziva na to pandemijo se moramo že začeti pripravljati na naslednjo. Zdaj je priložnost za postavitev temeljev za trdne zdravstvene sisteme po svetu. Le z naložbami v krepitev zdravstvene infrastrukture in delovne sile bo mogoče v prihodnje preprečiti svetovne zdravstvene krize, s kakršno se soočamo sedaj.

Pandemija covida-19 nas je naučila, da bo vlaganje v zdravstvo v sedanjosti reševalo življenja v prihodnosti. Zgodovina nas ne bo sodila le po tem, ali se bomo uspešno spopadli s to pandemijo, ampak tudi po tem, česa se bomo iz te izkušnje naučili, in ukrepih, ki jih bomo sprejeli, ko bo pandemije konec.

Dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus je generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije.Jutta Urpilainen je komisarka za mednarodna partnerstva v evropski komisiji.