Kemis je skupaj s tožbo zoper izdano odločbo inšpektorata za okolje in prostor, ki je ugotovil, da podzemni rezervoar (objekt C) predstavlja nelegalno gradnjo, vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri bi se odreditev vseh ukrepov v zvezi s tem objektom prestavila na čas, ko bo sodba upravnega sodišča pravnomočna.
Kot je danes na spletnem portalu mojaobcina.si objavila Občina Vrhnika, je upravno sodišče v sredo zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Po navedbah občine to pomeni, da bodo še naprej veljali vsi ukrepi in prepovedi, ki jih je v svoji odločbi predvidel inšpektorat za okolje in prostor.
Poleg tega, dodaja občina, je upravno sodišče v obrazložitvi svoje odločitve navedlo, da celoten objekt Kemis (torej tudi objekta A in B) trenutno ne smeta delovati, "česar družba sicer še vedno ne upošteva, kar bi v končni posledici lahko imelo tudi znake kaznivega dejanja".
Ministrstvo za okolje in prostor je danes zaradi "formalnih pomanjkljivosti", kot pravi občina, vrnilo odločanje glede legalnosti objekta A gradbenemu inšpektoratu v ponovni postopek. Ministrstvo je po navedbah občine "tudi tokrat poudarilo, da je objekt A nelegalna gradnja in od inšpektorata ponovno zahteva zgolj to, da ugotovi, ali gre pri gradnji za novo gradnjo ali za rekonstrukcijo in ustrezno prilagodi ukrepe (delna ali odstranitev v celoti)". "Prav tako je lahko samo enaka tudi posledica glede prepovedi opravljanja dejavnosti," dodaja občina.
Občina sedaj pričakuje, da bo gradbeni inšpektorat v določenem 30-dnevnem roku ugotovil, da objekt A predstavlja nelegalno zgrajeno novo gradnjo, vključno z zakonsko predvidenimi posledicami prepovedi opravljanja dejavnosti. Odločbi glede objekta B ter odklopa vode in elektrike iz objekta C pa sta istočasno postali dokončni v upravnem postopku, pravi občina in dodaja, da bo v naslednjih dneh odgovorila tudi na tožbo Kemisa.
Kemis bi moral v skladu z inšpekcijsko odločbo do 15. aprila porušiti podzemni rezervoar, a kot je 10. aprila za STA povedal direktor Kemisa Boštjan Šimenc, tega niso storili, ker se zaradi ustavitve teka sodnih in upravnih rokov po interventnem zakonu v času epidemije rok ni mogel izteči 15. aprila.
Poleg tožbe proti odločbi, ki mu nalaga rušitev podzemnega objekta, je Kemis vložil tudi zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Odločanje o tem je upravna enota Vrhnika želel prepustiti ministrstvu za okolje in prostor, vlada pa je pri odločanju o pristojnosti sklenila, da je za odločanje o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja pristojna upravna enota.
Upravna enota je nato 13. marca Kemisovo prošnjo zavrgla, ker ni bil izveden predhodni postopek, v katerem se ugotavlja morebitna potrebnost presoje vplivov na okolje. Ta argument so v Kemisu zavrnili in trdili, da je že po klasifikaciji jasno, da za takšne objekte ni treba izvesti predhodnega postopka, podobno je s tem argumentom odločanje o vprašanju upravni enoti vrnilo okoljsko ministrstvo.
Kemis tudi sicer skuša urediti potrebna dovoljenja za preostala dva objekta v sklopu centra za ravnanje z odpadki - po ugotovitvah gradbene inšpekcije je glavni objekt (objekt A) črna gradnja, prizidek k njemu (objekt B) pa nima uporabnega dovoljenja.
Za glavno stavbo je Kemis že po opravljeni obnovi v skladu z zdaj že staro zakonodajo zaprosil za pridobitev uporabnega dovoljenja, za prizidek pa je zahtevo za izdajo tega dovoljenja vložil oktobra lani. Tudi v tem zadnjem primeru je upravna enota sprožila spor glede pristojnosti, vlada pa je odločila, da je za izdajo uporabnega dovoljenja pristojna upravna enota, in sicer zato, ker je izdala gradbeno dovoljenje, presoja vplivov na okolje pa se izvaja pred njegovo pridobitvijo ali v skupnem postopku, in ne v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.
V objektih, ki so črna gradnja, Kemis sicer v skladu z odločbo inšpekcije ne bi smel opravljati dejavnosti. A so aprila v podjetju povedali, da odločbe ne bodo spoštovali in da bodo še naprej prevzemali odpadke.
