Na zabavi v Cerkljanskem hribovju pred nekaj leti je lokalni mladec jel sprva niti ne povsem nedolžno provocirati na temo Olimpije in žabarstva. Ker je pač bilo obče jasno, da smo posadka iz Ljubljane, sam sem se mu zdel pa nekako najprimernejši za fokusizacijo. A reakcija za take primere je bila domišljena že davno. Na način: »Ma pusti to navijanje, priporočam ti, da se bolj posvetiš umetnosti. Obiskovanju muzejev, galerij, teh zadev. To je kvalitetno življenje, ne pa pizdenje nad nekimi sodniki in štorastimi igralci.«
(Foto: Tomaž Skale)
Seveda lahko tudi ne bi uspelo, a v tem primeru je sledilo prisrčno zbližanje. Kajti jasno je, da to ni res in da nam brez nogometa živeti ni. Kot ne brez analogno...
Moj gleda stare tekme,« se je minuli teden čudila Ljubljančanka. Čas je dober, da preveriš kaj za nazaj. Kaj, česar nisi nikdar videl, si pa slišal....