Na območju Ljubljane in okolice je razvejanih več kot tisoč kilometrov kanalov kanalizacijskega sistema, v kanalizaciji pa se, opozarjajo v javnem podjetju (JP) VOKA Snaga, ki ga vodi direktor Krištof Mlakar in kjer skrbijo za odpadno vodo 230.000 prebivalcev osrednje Slovenije, pogosto znajdejo tudi odpadki, ki tja ne sodijo. V javnem podjetju ocenjujejo, da se neustrezno odvrženih odpadkov letno nabere za 1500 ton na grabljah in sitih, v peskolovih pa 650 ton. Zaradi ogromnih količin odpadkov, ki so jih uporabniki neustrezno odvrgli v kanalizacijo, morajo akumulacijske bazene očistiti približno 180-krat na leto.
V straniščih pristanejo celo igrače in oblačila
Da se v kanalizacijskih sistemih, ki so namenjeni odvajanju odpadne vode, iztrebkov, izločkov in toaletnega papirja, »vse prepogosto pojavljajo najrazličnejši odpadki, kot so ostanki hrane, higienski pripomočki, čistilne krpe, cigaretni ogorki, zdravila, lasje, tudi igrače in oblačila«, so kritični tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva. Zato komunalna podjetja z akcijo »Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak«, ki je zaživela v sklopu pobude Za boljšo družbo, pozivajo ljudi k odgovornemu ravnanju z odpadki in opozarjajo predvsem na neustrezno odlaganje odpadkov v straniščno školjko.
Približno 80 odstotkov odpadkov, ki jih ljudje neustrezno odvržejo v straniščno školjko, je vlažilnih in čistilnih robčkov za enkratno uporabo. Ker je eden od ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa tudi redno čiščenje oziroma razkuževanje, na primer prav s čistilnimi ali dezinfekcijskimi robčki, so robčki zdaj še pogosteje v uporabi. »Skupaj z olji in maščobami ter drugimi odpadki se robčki lahko sprimejo v večje tvorbe, ki zastajajo na kritičnih mestih v ceveh, tvorijo obloge, ki preprečujejo pretok vode, ter povzročajo zamašitve hišnih napeljav in kanalizacijskih cevi ter okvare črpalk in drugih naprav, potrebnih za nemoteno delovanje kanalizacijskega sistema,« opozarjajo v Zbornici komunalnega gospodarstva. Vlažilni robčki namreč niso primerljivi s toaletnim papirjem, saj se v vodi ne razpustijo tako hitro kot toaletni papir in zato delci ostanejo v obliki mikroplastike, ki onesnažuje okolje in lahko ogroža zdravje ljudi in živali. »Mikroplastiko lahko vsebujejo tudi tisti čistilni in vlažilni robčki, ki so označeni z oznako 'razgradljivo'. Vlažilne in čistilne robčke se v vsakem primeru odlaga v zabojnik za odpadke in v straniščno školjko ne sodijo,« še pojasnjujejo v zbornici. Prav tako v straniščno školjko ne sodijo zaščitne maske in rokavice.
Neustrezno ravnanje viša položnice
Ob tem v Zbornici komunalnega gospodarstva opozarjajo tudi, da posledica neustrezno odvrženih odpadkov niso le zamašeni odtoki in okvare na kanalizacijskem sistemu, pač pa tudi višji zneski na položnicah. Ocenjujejo, da letno v državi nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov z odpravljanjem škode na javni komunalni infrastrukturi. V JP VOKA Snaga na primer vsako leto namenijo več kot pol milijona evrov za odpravo škode, ki jo povzročijo najrazličnejši odpadki, ki so jih uporabniki odvrgli v straniščno školjko, pa tja ne sodijo. »Vsak izmed nas lahko brez velikega truda prispeva k pravilnemu ravnanju z odpadki in posledično k zmanjšanju težav in tudi stroškov, ki se na koncu vedno odrazijo na položnici. Treba je zgolj namestiti koš za smeti in higienske pripomočke odvreči vanj namesto v stranišče,« pojasnjuje direktor projektov pri Zbornici komunalnega gospodarstva Iztok Rozman.
