Obrambi se je v dvorani številka 30 ljubljanskega okrožnega sodišča danes kar smejalo. Sodni izvedenec medicinske stroke prof. dr. Jože Balažic je namreč pustil odprto možnost, da si je Julija Adlešič januarja lani levo roko z žago odrezala ponesreči in ne namenoma, kot ji očita tožilstvo. »Možno je, da je bila nesreča. Možno pa je tudi, da ne,« je pričal. »To je ravno tisto, na kar neprestano opozarjamo,« je bil s prvim delom izjave zadovoljen Mitja Pavčič, zagovornik Sebastiena Abramova, drugoobtoženega v zadevi goljufije na račun več zavarovalnic. Tožilstvo njega in njegove starše obtožuje, da so z namerno poškodbo roke, ki jo je zagrešila Julija sama, skušali dobiti visoko vsoto denarja od zavarovalnic. Obramba obtožbe zanika. »Sodeč po njegovem izvedenskem mnenju je nesreča na način, kakršnega Julija opisuje, možna,« je Pavčič še enkrat poudaril. Da je torej tistega januarskega dne rezala veje na gladki mizi z žago na njej, da je od zadaj nanjo skočil nemški ovčar in jo potisnil, njena roka pa je tako pristala pod rezilom žage.
Hladilnik ali temperature pod ničlo?
»Takega primera še nisem imel. Gre za tako imenovano giljotinsko amputacijo (pri kateri se naredi gladek rez skozi vse plasti in se ne oblikujejo mišični in kožni režnji, op. p.), v karieri se spomnim samo enega primera, ko si je gospod namenoma odrezal prst,« je pripovedoval izvedenec medicinske stroke dr. Balažic, ki pa poškodovane roke v živo ni videl, temveč je mnenje oblikoval na podlagi medicinske dokumentacije iz sodnega spisa. »Gre za smrtno nevarno poškodbo, če ne bi pravočasno dobila primerne pomoči, bi lahko izkrvavela,« je pričal in pohvalil dobro obvezo z gazo nemudoma po incidentu. Obramba je za majhno zmago vzela tudi njegovo strokovno mnenje o poslabšanju stanja Julijine roke tri tedne po prvi operaciji. Tožilstvo ji namreč očita, da je po izpustu iz bolnišnice poškodovano roko tlačila v hladilnik, da bi jo tako dodatno oziroma spet poškodovala, obramba pa vztraja, da je do mehurjev prišlo bodisi zaradi mraza bodisi zaradi poškodbe same. Balažic dopušča vse tri možnosti. »Ne moremo govoriti samo o samopoškodbi, mehurji so na roki lahko nastali tudi zaradi zelo nizkih temperatur, saj mraz pokvari tkivo,« je povedal pred senatom, ki ga vodi sodnica Marjeta Dvornik. Julija naj bi namreč na previjanje roke hodila peš s Fužin v UKC, pri čemer naj bi dobila ozebline. Njena »tašča« Tinka Huskić Colarič je od samega veselja ob taki izjavi izvedenca – gospa namreč občutke, zlasti ko gre za nestrinjanje in razburjenje, zelo nazorno kaže tako z (neprimernimi) opazkami kot različnimi kretnjami – sklenjeni dlani v znak hvaležnosti uperila v nebo ter si oddahnila od olajšanja. Za odtenek manj navdušena je bila, ko je dr. Balažic povedal, da bi do take poškodbe manj verjetno prišlo, če bi roko na poti do bolnišnice denimo imela v žepu. »Če je cela roka zaščitena, bi do poškodbe prišlo na izpostavljenem delu,« je pojasnil in pokazal na del nad zapestjem. Mehurji so se Juliji namreč pojavili na prstih.
Bodo opravili rekonstrukcijo dogodka?
Danes je pričal tudi izvedenec za strojno opremo Igor Šmajdek, ki je pregledal in preizkusil splošno delovanje žage, s katero je bila odrezana roka. »S tako žago bi zelo težko prišlo do nesreče,« je bil jasen, a možnosti vendarle ni mogel izključiti, saj da so nesreče vendarle vedno možne. Med 45-minutno predstavitvijo izvedenskega mnenja in vprašanji zanj je večkrat prišlo do povzdignjenih glasov, saj obrambe njegovo mnenje ni prepričalo. »Ni upošteval, da je bila žaga verjetno položena čez fino žaganje, vakuumski priseski za stabilizacijo na mizi pa ob tem ne bi prijeli,« je komentiral Mitja Pavčič. Obramba tako zahteva postavitev izvedenca za varstvo pri delu, ki bi naredil rekonstrukcijo dogodka in podal odgovore na vprašanja o tem, pod kakim kotom je nastala poškodba, ali bi lahko miza, na kateri je bila žaga, zdrsnila in kakšne vse so možnosti nastanka take poškodbe pri takšni nesreči.
