Celo njegov sin, ki je bil prav tako zdravnik, je s 67 leti že odšel v pokoj. A Chenay ni hotel opustiti svoje ordinacije v pariškem predmestju Chevilly-Larue, saj mu gledanje televizije in igranje kart preprosto nista pisano na kožo. Priljubljen zdravnik, pred ordinacijo katerega so njegovi pacienti še pred pandemijo pogosto na preglede čakali že od ranih jutranjih ur, svojega dela ni opustil niti v času koronavirusa, čeprav zaradi svojih let sodi v ranljivo skupino populacije. Sprva je še sprejemal paciente v ordinaciji, a jo je bil prisiljen zapreti, ko je nekaj gorečnežev od njega hotelo izsiliti zaščitne maske. Malo za tem je tudi pri sebi opazil simptome covida-19, zaradi česar se je preventivno samoizoliral in tudi opustil obiskovanje pacientov v domovih za ostarele. Če bi nadaljeval z delom v ordinaciji, bi tvegal svoje zdravje in zdravje drugih. Začelo mu je namreč primanjkovati zaščitne opreme, ordinacija pa bi tako lahko postala leglo širjenja virusa. Kljub temu je s svetovanjem meščanom nadaljeval. Ordinacijo je preselil na splet. Preko videokonferenčnih povezav in po telefonu je tudi med pandemijo poskušal ugotoviti, za kakšnimi obolenji so zboleli njegovi pacienti, ki jih spremlja že desetletja. Užaloščen je bil, ko je videl, da se francosko zdravstvo ni uspelo bolje spopasti z epidemijo. Hkrati je tudi malce potrto ugotavljal, da za covid-19 še ni izdelano cepivo. Pandemija koronavirusa ni prva izredna epidemiološka situacija, s katero je bil soočen. Po drugi svetovni vojni je že zdravil paciente, ki so zboleli za tifusom.