Mirovni projekt s prisilnim delom

Pod drobnogledom organizacije, ki redno opozarja na kršitve človekovih pravic eritrejskega režima, se je znašla gradnja ceste, ki bi povezovala etiopsko-eritrejsko mejo z eritrejskim pristaniščem Masava. Gre za neke vrste mirovni projekt, ki naj bi krepil dobrososedske odnose med državama po dolgoletni vojni. Toda organizacija opozarja, da prometnico, za katero je 80 milijonov evrov primaknila Evropska unija, gradijo tudi naborniki, ki jih vlada že vrsto let uporablja za različna prisilna dela, in to v okoliščinah, ki jih nevladne organizacije opisujejo kot sužnjelastniško delo. Nevladne organizacije ugotavljajo, da se migracijski tokovi iz države proti Evropi dogajajo tudi zaradi bega mladih pred obveznim služenjem vojaškega roka in nehumanimi razmerami, ki jih čakajo. Ironično je, da Evropska unija poskuša te migracijske tokove preprečiti s svojim skladom za Afriko, prav iz tega sklada pa je bil financiran tudi sporni projekt gradnje prometnice. V nizozemski odvetniški pisarni Kennedy Van der Laan, ki zastopa nevladnike v tožbi proti EU, so prepričani, da je Evropska unija s financiranjem tega projekta nadela sprejemljivo podobo praksi, ki jo v mednarodni skupnosti kritizirajo in pomeni kršitev najbolj temeljnih človekovih pravic. Evropski uniji povrhu tega očitajo, da sploh ni opravila skrbnega pregleda projekta, prav tako nad njegovim izvajanjem nima ustreznega nadzora. V Evropski komisiji odgovarjajo, da jih pri njihovih odločitvah vodijo demokracija, vladavina prava in mednarodno pravo. Svoja stališča bodo predstavili tudi na sodišču, so še sporočili iz Bruslja.