Zdaj se ravno dogaja vroča javna debata o delu Janševe vlade. Protest podžiga slaba komunikacija vlade in opozicije, čeprav ni zaznati recimo pomanjkanja ali kolapsa ekonomije. Očiten je cilj zrušiti vlado, ki je komaj začela delo in je bila zelo uspešna v boju z epidemijo koronavirusa, bolj kot marsikatera država. Menim, da je najbolj pomembno, da je vladi uspelo zavreti širjenje nevarnega virusa. Zato težko sprejemam sicer legitimne proteste zoper vlado, kot da ji je v tem kratkem času uspelo uvesti avtokracijo in zatreti demokracijo, kar bi bil unikum v svetu.

Žal se je razvila še besedna vojna med predsednikom vlade Janezom Janšo in novinarji, predvsem z nekaterimi novinarkami in urednicami nacionalne RTV-hiše, kar je obravnavalo tudi sodišče in ni ugodilo novinarki Mojci Šetinc Pašek. Vrhovno sodišče pravi, da je Janez Janša kot premier javna oseba in da je enako javna oseba novinarka Mojca Šetinc Pašek. Sodišče pravi, da mora vsaka javna oseba tolerirati tudi grobe komentarje o njih. Ali potem to pomeni, da mora novinarka potrpeti, ker je javna oseba, ko jo Janez Janša javno imenuje prostitutko? Ali to pomeni tudi, da ga novinarka kot javna oseba potem lahko v polemiki imenuje za »zvodnika«?

Menim, da je spodobno in železno pravilo edino to, da vsaka javna oseba spodobno komunicira, čeprav sočno, a ne brutalno žaljivo. Pri tem velja obče znano pravilo, da to spodobno komuniciranje bolj obvezuje tiste, ki so višje na družbeni lestvici po svoji moči. Zato bi se spodobilo, da bi se Janez Janša kot predsednik vlade in kot »lider desnice« opravičil in svojo kritično mnenje o delu novinarke Šetinc-Paškove, s katero se tudi jaz pogosto ne strinjam, povedal spodobno, kot se to spodobi predsedniku vlade, da se ta zadeva čim prej konča. Prav bi tudi bilo, da v tej zadevi prevzame svojo vlogo in pristojnost vodstvo RTV, to je svet zavoda, da obravnava (ne)upravičenost kritike premierja na delo zaposlenih novinark oziroma urednic.

Prav je tudi, da vlada pozove oziroma je pozvala institucije pravne države, denimo računsko sodišče in organe pregona, da opravijo svoje delo, revizijo vseh nakupov zaščitne opreme, vezanih na koronavirus, in poročajo vladi in javnosti. Za to vlada ne potrebuje parlamentarne preiskovalne komisije. Ta vedno pripada opoziciji. Permanenten problem države je različen pogled levice in desnice glede pravice ocenjevanja rezultatov dela pravosodja. Levica, sedanja opozicija, zagovarja, da je poleg delitve oblasti na tri veje najbolj pomembna absolutna neodvisnost vsake od treh vej oblasti, tudi seveda pravosodja in tožilstva. Berem pa, da če se pojavi dvom o ustavnosti in zakonitosti dela katere od vej državne oblasti, morata preostali veji posredovati. 93. člen Ustave RS določa: »Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.« Lani je sedanja opozicija temu nasprotovala in je ubranila popolno »suverenost« tožilstva.

Kdaj bo politika zavarovala tudi interese prizadetih, ko mediji o tem poročajo, a tožilstvo ne reagira brez pisne ovadbe?

Franc Mihič, Ribnica