V podjetju iz Rač pri Mariboru, ki je neposredni dobavitelj multinacionalk, kot je denimo BMW, ter hkrati tudi večinski izvoznik, so se trudili, da proizvodnje ne bi ustavili. »To nam je doslej uspevalo in verjamem, da nam bo uspevalo vse dotlej, dokler bomo imeli delo,« je navedel Marko Gorjak. »Ravno tu pa se pojavi težava, saj vidimo, da je država na nas, ki smo se trudili, da bi nekako ohranili normalno stanje, preprosto pozabila. Pozabila v smislu, da bi nam stala ob strani v časih, ki bodo sledili krizi.«

Živijo od sadov dela pred epidemijo

»Podjetja, kot je naše, smo trenutno še v dobri kondiciji, vendar vemo, da bodo tudi nas prizadeli ukrepi, ki smo jim bili priča po vsem svetu,« v javnem pismu nadaljuje Marko Gorjak in pojasni, da se v svetu orodjarstva posli obračajo počasneje. Od naročila do dobave mine približno tri do štiri mesece ali več. »Zdaj torej živimo še od sadov dela pred epidemijo covida-19. V velike težave bomo prišli šele avgusta, ko ne bo mogoče izkoristiti nobenega od trenutno veljavnih ukrepov, da bi zaščitili naše zaposlene, njihove družine in tradicijo družinskega podjetja, ki je trenutno v rokah tretje generacije in je preživelo že veliko takšnih in drugačnih kriznih obdobij. Rešitev za nas bo samo in zgolj odpuščanje, kar pomeni začetek konca.«

Odpuščanja si nikakor ne želijo

V kovinsko-predelovalni panogi se s pomanjkanjem kadra soočajo že zadnje desetletje in več. Zato so v Orodjarstvu Gorjak aktivno spodbujali mlade in jim približali poklice v tej panogi. Z internim izobraževanjem jim je uspelo pridobiti vrhunski kader, ki je pripravljen na izzive prihodnosti. »Če bo naša edina rešitev odpuščanje, ob tem pa se bo konec leta ali v začetku prihodnjega leta krivulja naročil začela dvigovati, potem mi in naši zaposleni ne bomo kos izzivom prihodnosti, ves trud mojega dedka in očeta ter zaposlenih pa bo zaman,« opozarja Gorjak. »Potrebovali bomo leta, da se bomo vrnili na raven, na kateri smo danes, kupci pa se bodo obrnili k našim konkurentom v Italiji, na Portugalskem, Poljskem in drugje. Tega si seveda ne želimo, saj menimo, kot je zapisal tudi dr. Karl Kuzman v članku V Sloveniji ima orodjarstvo tradicijo in ostaja pomembna dejavnost, da je Slovenija orodjarna Evrope – in tako naj tudi ostane.«

Pomoč s skrajšanim delavnikom

Marko Gorjak predlaga, da bi država podjetjem pomagala s skrajšanim delavnikom, kot je to storila že Nemčija. Podjetja plačajo delavcem za dejansko opravljene ure, razliko v dogovorjenem odstotku (v Nemčiji znaša 60 odstotkov) pa pokrije država preko zvezne agencije za delo. Država povrne tudi prispevke za socialno varnost v celotnem znesku, medtem ko se dohodnina odvede samo od dela plačila, za katerega delavec dejansko dela. Podjetje lahko tak ukrep koristi največ dvanajst mesecev, času epidemije covida-19 pa ga je mogoče podaljšati na dve leti. Druga možnost pa je, da država tudi njim omogoči, da gredo zaposleni na čakanje, dodaja Gorjak, s čimer bi ohranili svojo ekipo za prihodnost, tako kot je bilo to omogočeno drugim podjetjem v času epidemije, v nekaterih panogah pa bodo ukrepi še podaljšani.

Avtomobilska industrija v krizi že dve leti

Znano je, da je avtomobilska industrija v težavah že od sredine leta 2018, potem ko je izbruhnila afera z dizelskimi motorji. Dobavitelji avtomobilske industrije so bili zato pod velikim pritiskom za znižanje cen. »To se je s hitrim in potrošnim razvojem električnih vozil samo še stopnjevalo, zdaj pa bo glede na to, da bo nakupov novih vozil manj, še huje,« nadaljuje Gorjak. »Zato nimamo več sredstev, da bi lahko podjetje ohranili v enaki kondiciji in tako močno, kot je bilo doslej. Vodstvo podjetja se trudi, želi ohraniti vsa delovna mesta ter še naprej biti vzor lokalni skupnosti in drugim podjetjem, vendar potrebujemo vašo pomoč, in to takoj, da bomo prestali težko obdobje, ki nas čaka.«

Za vsa podjetja podobne pogoje

Marko Gorjak, ki je pripravo zakona za pomoč gospodarstvu in državljanom aktivno spremljal kot član Kluba slovenskih podjetnikov in kot podpredsednik območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, sicer upa, da pomoč države ne bo potrebna, vendar si želi vsaj žarek upanja, če se razmere v naslednjih tednih ne bodo izboljšale. Želi si, da bi za vsa podjetja veljala podobni pogoji in da bi jim država ponudila vso možno pomoč, vse v izogib ponovitvi zadnje gospodarske krize leta 2009 in v prid čim prejšnjemu zagonu gospodarstva in normalizaciji poslovanja.