Predstavnikom vlade, ki očitno nimajo pametnejšega dela, kot da po cele dneve slonijo na twitterju in žalijo vsevprek, in njihovim podpornikom so očitno protesti močno stopili na žulj in so tako še bolj besni in napadalni kot sicer. Ker je njihova naloga karseda prepričljivo diskreditirati proteste, so se zatekli k preverjeni taktiki širjenja prepričanja, da smo šli na ulice samo privilegirani levičarji po naročilu fantomske udbomafije. Na tem mestu bi predstavnike vlade in njihove pristaše vprašal, od kod jim informacije, da smo bili od kogar koli poslani. Prosim za konkretne podatke in dokaze, praznoglave teorije zarote me ne zanimajo.

Kar pa zadeva moje privilegije: moj mesečni dohodek znaša okoli 300 evrov (s VII. stopnjo izobrazbe) za delo po pogodbi. To je vse. Je to privilegij, ki ga predstavniki vlade neprestano omenjajo? Ta denar zaslužim s svojim delom, zato mi po vsej pravici pripada in ga kot takega težko definiram kot privilegij. Veste pa, kaj je privilegij? To, da si vedno znova ujet na lažeh, vendar te ob tem ne doleti kazen, saj si na pravem položaju in poznaš prave ljudi, ki ti ščitijo hrbet. O tem bi lahko kaj več povedal marsikateri predstavnik aktualne vlade, še posebej pa njen predsednik.

Sedaj pa še na kratko o tem, zakaj se dejansko udeležujem protestov. V prvi vrsti zato, ker imam polno glavo tega, da se že več kot 30 let večina problemov v naši državi vrti okoli enega samega človeka in njegove stranke, ki je najbolj zaslužna za to, da smo Slovenci leta 2020 še vedno med seboj sprti. Govor je seveda o Janezu Janši in njegovi stranki SDS, ki je niti ne morem imenovati stranka, ampak verska sekta. Ta med ljudi zavestno širi negativizem, sovraštvo do drugačnosti, zatira svobodo govora in medijski prostor zastruplja s svojo propagandno mašino. Zaradi Janše se leta 2020 še vedno kregamo o partizanih in domobrancih. Zaradi Janše se je nivo komunikacije v slovenski politiki spustil na grozljivo nizko raven. Grožnje s smrtjo in nasiljem, osebne žaljivke ter prostaško izražanje so postali del slovenskega političnega dialoga.

Za konec pa si še nalijmo čistega vina. Janša ni edini problem v slovenskem političnem prostoru, je pa nedvomno med največjimi. Menim, da je za njegov vzpon na oblast odgovorna celotna slovenska politična arena, ki mu je mnogo predolgo gledala skozi prste in dovoljevala, da lahko počne, kar hoče. Janševi ekstremistični politiki bi morali že od samega začeta reči ne, vendar tega nismo storili. Še več, upam si trditi, da nekaterim levim strankam celo ustreza, da je Janša na oblasti, saj se javnost namesto z njihovim (ne)delom ukvarja s tem, kakšno neumnost bo vodja SDS naslednjič prijavil na twitterju.

Zato ob tej priložnosti nagovarjam vse načelne stranke, leve ali desne, naj se spravijo k pameti in vendarle začnejo sodelovati v dobro Slovenije. Ker se ravno zaradi vaše razpuščenosti ekstremisti, kot je Janša, vedno znova vračajo na oblast.

Vid Šteh, Trbovlje