Ko je tokrat do nas prišla informacija, da naj bi novi direktor direktorata za ustvarjalnost pri ministrstvu za kulturo Damjan Damjanovič želel združiti dva orkestra, filharmoničnega in opernega, tretjega, simfoničnega, pa bi ukinil, smo postopali enako. Informacijo smo preverjali: najprej pri vodstvih orkestrov, kjer te namere niso poznali, nato pri ministrstvu za kulturo, kjer so jo odločno zanikali. Na tem mestu bi se članek oziroma zgodba lahko končala. Ampak se ni.
V četrtek, 7. maja, nekaj pred enajsto uro so naše vprašanje o morebitnem (ra)združevanju orkestrov prejeli v vodstvih orkestrov, naknadno smo jim postavili še nekaj dodatnih vprašanj o stanju orkestrov. Odgovore v. d. direktorja Slovenske filharmonije (SF) Mateja Šarca smo prejeli še isti dan ob 18.40. Le deset minut pozneje pa je Šarc naša novinarska vprašanja in svoje odgovore razposlal tudi vsem zaposlenim v SF – da bodo lahko njegove odgovore primerjali s tistimi, ki bodo objavljeni v Dnevniku, kjer ima »skušnjave hudič« in kjer »nekdo neti ogenj, namesto da bi nam dal mir«. A zaposleni niso bili obveščeni, da smo po prejemu njegovih odgovorov želeli dodatna pojasnila, zato zdaj dejansko v članku ni njegovih prvotnih odgovorov.
S tem pa zgodbe tistega dne še ni konec. Ob 19.25 na svojem facebook profilu direktor direktorata za ustvarjalnost Damjanovič objavi: »Ko novinarka sprozi dezinformacijo in cisto laz, da zelim zdruziti orkester Slovenske filharmonije z orkestrom SNG opero, ter ukinit simfonicni orkester RTV in me povzdigne nad kompetence direktorja RTV, clovek res ne ve na katerem planetu zivimo. Za svojo minuto slave po t.i. neresnicnem skandaloznem odkritju, je novinarka Dnevnika pripravljena narediti nepopisno skodo trem drzavnim javnim zavodom. No zelim ji se veliko konstruktivnega raziskovalnega novinarstva. Le kdo se cuti ogrozenega od mene?« (Citat ni lektoriran.) Le nekaj ur je torej minilo od našega vprašanja direktorjem do objave na FB, ki bi lahko bila kramljave narave, če je ne bi lansiral nosilec politične moči. Ali ga je o naših vprašanjih informiralo vodstvo ali kdo iz orkestra, ne vemo, vsekakor pa je to dober kazalnik, kako prestrašeni so direktorji javnih zavodov in kako zares so vzeli tudi žuganje Ignacije Fridl Jarc, državne sekretarke na ministrstvu za kulturo, da preradi govorijo z novinarji, čeprav je njihova dolžnost, da odgovarjajo na naša vprašanja. Prav nepokornost ministrstvu in predvsem očitek o komuniciranju z novinarji pa sta bila tista, ki sta odnesla prejšnjo direktorico Filharmonije.
No, Damjanoviču smo vprašanje na ministrstvo poslali šele v ponedeljek, torej štiri dni pozneje. S svojo objavo na FB si je prislužil kar nekaj všečkov, vendar pa ga nihče ni vprašal, v katerem članku in kdaj je bila ta »dezinformacija in čista laž« objavljena. To je za Damjanovičevo spletno priljubljenost dobro, kajti po takšnem vprašanju bi bilo treba priznati, da članka sploh ni bilo.
