Omejevanje delovanja nevladnih organizacij pomeni "drastično rahljanje sistema varovalk na področju ohranjanja narave", je v izjavi za STA dejal direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) Goran Forbici. Naravovarstvene organizacije s statusom imajo pravico do sodelovanja v upravnih postopkih pri posegih v naravo, s tem pa tudi pravico do izpodbijanja odločitev Agencije RS za okolje (Arso) in ministrstva za okolje in prostor na sodiščih. In za to obstaja dober razlog, je prepričan: "Nihče, še najmanj oblast, ni imun na napake in zlorabe."
V primeru potrditve amandmaja v DZ bodo po Forbicijevi oceni odločitve okoljskega ministrstva velikokrat brezprizivne, saj ne bo nikogar, ki bi jih smel spodbijati. "Glede na to, kolikokrat so slovenska sodišča že ugotovila, da so bile pozitivne odločbe in soglasja Agencije za okolje in ministrstva za okolje napačna in nezakonita, je to seveda nesmisel in na široko odpira vrata za dejansko nezakonite posege, ki prekomerno posegajo v naravo," je prepričan sogovornik. S takimi spremembami bodo odločitve o posegih v naravo in okolje še bolj in še večkrat stvar proste presoje ministra in s tem strankarske politike, je posvaril.
V CNVOS sicer še niso uspeli pridobiti vseh podatkov o tem, koliko od trenutno 47 organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave, bi po sprejetih dveh amandmajih (SNS in SMC) ohranilo status. "Pred sejo smo podatke za večino pridobili glede na amandma SNS. Rezultat je bil, da bi v optimalni situaciji in s prilagoditvami status še vedno ohranilo manj kot pol organizacij. Z dodatnim amandmajem SMC bo rezultat sicer še nekoliko manj slab, saj bodo status avtomatsko ohranile še jamarska in ribiška zveza, nekaj lokalnih jamarskih društev ter Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije," je pojasnil Forbici.
A vseeno ni mogoče trditi, da je amandma SMC pomembneje izboljšal situacijo. "Ne gre za to, da bi bila zaradi tega dodatnega amandmaja sprememba kaj boljša - samo malo manj slaba je! Kot da bi te najprej spotaknili, potem pa potolčenemu ponudili obliž," je ponazoril sogovornik.
Odpirajo vrata uničujočim posegom v naravo
V nevladni organizaciji Focus, ki ima sicer status delovanja v javnem interesu na področju varovanja okolja, so prepričani, da se s potrditvijo sprememb "odpirajo vrata uničujočim posegom v naravo". Predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo je za STA ocenila, da so sprejete spremembe "ne le v nasprotju z evropsko zakonodajo, Aarhuško konvencijo in s tem tudi protiustavne, temveč tudi v nasprotju z jasno izraženo voljo prebivalcev Slovenije".
"Takšno omejevanje delovanja nevladnih organizacij na široko odpira vrata nepremišljenim in nezakonitim posegom v okolje in naravo, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo," je opozorila sogovornica in dodal: "Očitno je, da ima ta vladna koalicija jasen cilj - onemogočiti kritično presojo posegov v okolje ter s tem ponuditi roko sebičnim interesom kapitala. Na ta način posledično vsem nam odreka pravico do življenja v zdravem življenjskem okolju."
V Focusu so poudarili še, da je njihovo poslanstvo dajati glas okolju, saj ga samo nima. "To bomo počeli še naprej in pri tem uporabljali vsa razpoložljiva sredstva - tudi sredstva trajnostne mobilnosti," je zatrdila Kavka Gobbova.
Zunajparlamentarna stranka Zeleni Slovenije pa je v sporočilu za javnost danes zapisala, da je nastopil čas za zeleno revolucijo. Spomnili so, da mora glasovanje odbora potrditi še celoten DZ, majska seja parlamenta pa se začne 25. maja. "Zeleni Slovenije bomo do takrat pripravili pritožbo, ki jo bomo vložili na ustavno sodišče," so napovedali.
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je v torek sprejel novelo zakona o ohranjanju narave vključno z amandmajem poslancev SNS, ki zaostruje pogoje za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu za nevladne organizacije na podlagi tega zakona - določa namreč minimalno število članov, število in profil zaposlenih oz. kapital, odvisno od pravnoorganizacijske oblike organizacije.
SMC je sicer amandma dopolnil na način, da bi status lahko imele tudi organizacije, ki imajo z državo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa opravljajo naloge zaščite in reševanja.
