Epidemija koronavirusa je spremenila nakupovalne navade prebivalcev Slovenije, pripravo obrokov ter vedenje, odnos in dostop do hrane. Slovenci so se med epidemijo tako pogosteje posluževali živilskih prodajaln bližje domu, 19 odstotkov gospodinjstev je kupovalo pri lokalnih ponudnikih hrane. Za 152 odstotkov je narasel delež nakupovanja svežega sadja in zelenjave s pomočjo dostave na dom. Preko spleta se je s hrano oskrbovalo približno 14 odstotkov gospodinjstev.
Medtem ko smo v Sloveniji pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, smo v času epidemije nakupovanje bolj podrobno načrtovali. V 60 odstotkih gospodinjstev so se na nakup pripravili z nakupovalnim seznamom. Pretežno so nakupovali na tedenski ravni ali manj pogosto. 43 odstotkov gospodinjstev je povečalo zaloge hrane.
Hrana je med prebivalci Slovenije dobila večji pomen, prav tako se je povečal pomen priprave obrokov in zanimanje za samostojno pridelavo hrane. Za dve tretjini se je zmanjšalo nakupovanje obrokov v toplotekah. Gospodinjstva, ki so se pred epidemijo prehranjevala na ta način, so med epidemijo začela s pripravo obrokov doma, v večji meri iz predelanih živil. V gospodinjstvih, kjer so obroke že prej pripravljali predvsem iz svežih in nepredelanih surovin, ni prišlo do večjih sprememb v načinu priprave obrokov.
Dobra tretjina gospodinjstev je med epidemijo zaužila več hrane, približno tretjina anketiranih gospodinjstev je manj hrane zavrgla. Četrtina gospodinjstev je poročala o tem, da je zanje pomen hrane in način njene priprave pridobil na pomenu. 63 odstotkov vprašanih je uživalo doma pečen kruh vsaj enkrat tedensko in v tretjini gospodinjstev so menili, da bodo s peko kruha nadaljevali tudi v bodoče.
»Bolj načrtovani nakupi hrane lajšajo pripravo hrane«
Prav tako 63 odstotkov anketiranih gospodinjstev je kupovanje živil ocenilo kot tvegano za okužbo s koronavirusom. Preko 40 odstotkov udeležencev raziskave je poročalo o čiščenju ali razkuževanju embalaže živil po nakupu.
Raziskovalci ocenjujejo, da bo imela na nekaterih področjih epidemija dolgoročne posledice na način preskrbe s hrano in prehranske navade ljudi. Približno petina gospodinjstev je tako poročala, da bodo z manj pogostim in bolj načrtovanim nakupovanjem živil ter pogostejšo pripravo obrokov doma nadaljevali tudi po koncu epidemije.
"Bolj načrtovani nakupi hrane lajšajo pripravo hrane v gospodinjstvih, pri čemer želimo spodbujati predvsem pripravo hrane iz nepredelanih živil. Pomembno je tudi, da bi spremembe vodile v smer bolj trajnostne oskrbe s hrano ter da bi se še zmanjšala količina zavržene hrane. Izpostaviti velja tudi krepitev s hrano povezanih vrednot pri mlajših generacijah, saj so se mnogi v danih razmerah srečali z bistveno večjim obsegom priprave hrane v domačih gospodinjstvih," je v sporočilu za javnost navedel Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Raziskavo o vplivu epidemije na navade, vezane na prehranjevanje, nakup in pripravo hrane, so na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila izvedli v okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19. Anketirali so več kot 600 gospodinjstev, v katerih živi približno 1900 oseb.
