Unicef, ki navaja analizi raziskovalcev inštituta za javno zdravje univerze Johnsa Hopkinsa, ki je bila v torek objavljena v reviji The Lancet Global Health, izpostavlja, da najslabši od treh scenarijev v 118 državah z nizkim in srednjim dohodkom predvideva, da bi lahko v prihodnjih šestih mesecih zaradi zmanjšanja rutinskih zdravstvenih storitev in porasta podhranjenosti umrlo dodatnih 1,2 milijona otrok, mlajših od pet let ali kar 6000 dnevno.
Umrlo bi lahko ogromno otrok in mater
Dodatne smrti otrok bi ob 2,5 milijona otrok, ki umrejo pred svojim petim letom v šestih mesecih v 118 državah, vključenih v raziskavo, ogrozile napredek, ki je bil v preteklem desetletju dosežen na področju zmanjševanja njihove umrljivosti.
Poleg 144.000 mater, ki v 118 državah umrejo v obdobju šestih mesecev, bi zaradi omenjenih razlogov lahko umrlo še približno 56.700 mater, opozarjajo.
Kot kaže analiza, bi po najslabšem scenariju zaradi obsežnega krčenja zdravstvenih storitev lahko umrlo največ otrok v Bangladešu, Braziliji, DR Kongo, Etiopiji, Indiji, Indoneziji, Nigeriji, Pakistanu, Ugandi in Tanzaniji. Najvišjo stopnjo umrljivosti otrok pa bi lahko imelo deset držav, med njimi Džibuti, Liberija, Mali, Nigerija, Pakistan, Sierra Leone in Somalija. V teh državah je nadaljevanje zagotavljanja zdravstvenih storitev ključnega pomena za reševanje življenj, so še sporočili iz Unicefa Slovenija.
Caritas Internationalis mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu ukrepanju
Caritas Internationalis je medtem mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu ukrepanju, sicer bo zaradi lakote, ki bo socialnoekonomska posledica pandemije, umrlo na milijone ljudi. Opozarjajo, da bodo posledice pandemije še resnejše in smrtonosnejše kot vpliv samega virusa, zlasti za najranljivejše skupnosti v najrevnejših državah, med katerimi kot najbolj ranljive izpostavlja afriške države.
Mednarodno skupnost je tudi pozval, naj začasno ustavi gospodarske sankcije proti Libiji, Iranu, Venezueli in Siriji, da bi omogočili uvoz zdravil, medicinske opreme in osnovnih potrebščin za prebivalce.
Poziva jo tudi k zagotovitvi sredstev humanitarnim organizacijam za izvajanje mikro razvojnih programov za zadovoljitev prednostnih potreb ljudi ter k dodelitvi dodatnih sredstev za podporo najranljivejšim skupnostim za njihovo preživetje v času ukrepov za zajezitev širjenja okužb.
Izpostavlja tudi potrebo po zagotovitvi dostopa do osnovnih in cenovno dostopnih storitev za notranje razseljene osebe in begunce, kot tudi do dostopa humanitarne pomoči do njih, so sporočili iz Slovenske karitas.
Slovenske karitas je ob tem spomnila, da zbira sredstva tudi za posebni solidarnostni sklad za pomoč najbolj prizadetim s covid -19 po svetu, ki ga je ustanovil Caritas Internationalis na pobudo papeža Frančiška. Sredstva je moč prispevati na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč COVID po svetu ; Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X, Sklic: 00 640
