Oktobra lani je Matej B. v drugem nadstropju najemniškega stanovanja v Bizoviku v prsi zabodel osemindvajsetletnega sostanovalca, s katerim sta se poznala šele enajst dni. »Ker je v stanju neprištevnosti drugemu skušal vzeti življenje, odrejam varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu enote za forenzično psihiatrijo na UKC Maribor,« je odločitev senata danes sporočila sodnica Ana Klampfer Binden. Petintridesetletnik je duševni bolnik, ki trpi za preganjalnimi blodnjami in akustičnimi halucinacijami, v trenutku napada zaradi psihoze v polnem razmahu ni bil sposoben razumeti, kaj počne, zato za dejanje ne more kazensko odgovarjati. Zaradi nevarnosti ponovitve dejanja, obstaja namreč visoko tveganje za vnovičen nasilen izbruh, pa mu je sodnica podaljšala pripor.
Prepričan, da ga »bivša« želi ubiti
Ozadje zgodbe, ki je usodnega 10. oktobra lani s krvavim napadom v kuhinji dosegla vrhunec, ima dolgo preteklost, v njej pa igra glavno vlogo nekdanje dekle obdolženca. Po njegovem pripovedovanju v zaslišanju med preiskavo – na sodišču je molčal – ga je ta po njunem razhodu pred leti vsakič znova našla in poskrbela, da so ga vrgli iz stanovanja. Enkrat celo tako, da je fasado »olepšala« s paradižnikom. A to ni bilo nič v primerjavi s tem, kar se je govorilo na ulici in kar je Mateju nagnalo strah v kosti. Bivša naj bi namreč načrtovala njegov umor, k čemur naj bi, tako je bil prepričan, nagovarjala celo njegovega novega sostanovalca v Bizoviku. Ravno tega, ki je na koncu ob cesti obležal v mlaki krvi in s katerim naj bi se sicer zelo dobro razumela.
A tistega dne si je »privoščil« amfetamin, je namreč odvisnik od drog, in za nekaj ur zaspal. Dopoldan je šel v kuhinjo, tam pa srečal sostanovalca, ki je po njegovem prepričanju skočil nanj. »Refleksno sem pobral nož in se branil. Nisem ga hotel ubiti. Če bi to hotel, bi ga zabodel večkrat. Potem sem poklical policijo in se prijavil,« je v preiskavi opisal krvavo dejanje, za katero mu je žal in zaradi katerega ima, čeprav se je zgodilo v obrambi, še danes nočne more.
Sam poklical policijo
Po dejanju je poklical policijo in povedal, kaj je storil, prav hitra pomoč reševalcev pa je 28-letniku, ki je po napadu zbežal iz hiše in se zgrudil ob cesti, rešila življenje. Matej mu je namreč z nožem s petnajstcentimetrskim rezilom poškodoval srce, potrebna je bila takojšnja operacija, kljub temu pa je nekaj dni njegovo življenje viselo na nitki.
Za 35-letnika so že takrat odredili prisilno hospitalizacijo. Ključno za ta sodni postopek je bilo izvedensko mnenje psihiatra, ki je potrdil, da obdolženi že dalj časa trpi za preganjalno nanašalnimi blodnjami in da je bil v usodnem času prepričan, da je v nevarnosti. »Psihoza je bila v tistem trenutku v polnem razmahu, zelo strah ga je bilo zaradi prepričanja, da ga poskuša nekdanja partnerica ubiti,« je odločitev senata, temelječo na izvedenskem mnenju, pojasnila sodnica Klampfer-Bindnova. Po njenem je sodni izvedenec prepričljivo obrazložil svoje mnenje, ki da je podprto tudi z drugimi dokazi in pričevanji prič, zaradi česar senat ni podvomil o pravilnosti njegovih sklepov.
Pooblaščenec oškodovanca Bernard Zupanc je na prejšnji obravnavi namreč zahteval postavitev novega izvedenca psihiatrične stroke, saj da je ta izdelal neprepričljivo mnenje, ki se je razlikovalo od njegovega zaslišanja v sodni dvorani. Obenem je bil prepričan, da iz klinične slike ni povsem razvidno, ali je bil Matej B. v času napada neprišteven, zmanjšano prišteven ali morebiti celo prišteven. Sodni senat je njegovo zahtevo zavrnil, sledil predlogu tako tožilstva kot obrambe ter obdolženca poslal na obvezno zdravljenje.
