Vladni predlog novele je sprva predvideval le manj zahtevne uskladitve zakona o ohranjanju narave z direktivo Evropske unije o habitatih. A poslanci SNS so nato v dogovoru z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom vložili dopolnilo, ki onemogoča sodelovanje nevladnih organizacij (NVO) v upravnih postopkih. Več sto državljanov se je zaradi tega v času seje pred parlamentom udeležilo shoda Narave ne damo ter z žvižgi in vzkliki stopilo v bran naravi in nevladnim okoljevarstvenim organizacijam. Po več kot sedem ur dolgem odločanju o spremembi zakona o varovanju narave pa so poslanci z 12 glasovi za in 7 proti preslišali pozive civilne družbe in potrdili amandma. Kljub mnenju zakonodajno-pravne službe o neustavnosti. Nevladniki so ogorčeni, napovedane so ustavne presoje.
Izrivanje nevladnih organizacij
Poslanke in poslanci so na seji odbora državnega zbora za okolje po burni razpravi sprejeli predlagane spremembe, s katerimi torej prihaja do zaostritev pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v javnem interesu v upravnih postopkih, povezanih zakonom o ohranjanju narave. Dopolnilo narekuje, da se enake kriterije, ki jih je v okviru protikoronske zakonodaje vlada vnesla za sodelovanje nevladnikov v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj, določi tudi za pridobitev statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu v upravnih postopkih, povezanih z zakonom o ohranjanju narave.
Predlagani pogoji so različni glede na pravnoorganizacijsko obliko, v kateri deluje določena organizacija. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, če gre za zavod, mora ta imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe, če gre za ustanovo, pa mora imeti ta najmanj 10.000 evrov ter najmanj 10.000 evrov premoženja v vsakem od teh treh let. To bi morala dokazati z ustrezno dokumentacijo. V krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij CNVOS so pred tem pisali, da bo v primeru sprejetja amandmaja status in možnost aktivnega varovanja narave v postopkih izgubilo več kot 90 odstotkov sedanjih imetnikov. To pomeni, da bodo od sedanjih 47 nevladnih organizacij s statusom varstva narave takšen status obdržale le še okoli štiri.
Goran Forbici: »Kot da so me namesto s sekiro udarili s kladivom«
S strani koalicije je bil v luči protestov vložen amandma na amandma, ki je predlagani ukrep nekoliko omilil in naj bi "zavaroval" nekatera naravovarstvena društva, med njimi Ribiško, Jamarsko in Čebelarsko zvezo Slovenije. V zakonodajno-pravni službi DZ so opozorili, da se vsebina amandmajev odmika od izhodišč predlagane novele in da se zato zastavlja vprašanje, ali izpolnjujejo pogoje poslovnika za obravnavo. Hkrati naj bi bila dopolnila vprašljiva z vidika ustavnih pravic, med drugim do zbiranja in združevanja, posegla pa naj bi lahko tudi na področja drugih zakonov.
Vizjak se s tem ni strinjal, saj da se ne dotikajo pravice posameznikov, da izražajo svoja mnenja, društva pa lahko še naprej delujejo v okviru zakona o društvih. »Kolikor pravnikov, toliko mnenj,« je dodal. Zatrdil je še, da imajo primerljive ureditve tudi druge države in napovedal, da bodo pri noveliranju zakona o varovanju okolja sledili podobnemu zgledu. V Levici so zaradi opozoril pravnikov DZ pozvali k prekinitvi te točke, dokler koalicija ne uskladi amandmajev skladno z njihovimi opozorili, a neuspešno.
V nadaljevanju je zato sledila predstavitev pripomb nevladnikov. Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije Goran Forbici je poudaril, da bi po amandmaju SNS pogoje izpolnjevalo le pet od 47 naravovarstvenih organizacij in da prilagoditveno dopolnilo koalicije predstavlja zgolj »malo manjši udarec«. »Kot da so me namesto s sekiro udarili s kladivom,« je ponazoril. Ko gre za nevladnike, obstajajo anomalije, je priznal, ob tem pa pozval k njihovem reševanju v dialogu. Luka Mesec (Levica) je v poslanski razpravi izpostavil pomen nevladnikov za javni interes glede narave, okolja, zdravja, kulture, zažugal pa je tudi z ustavno presojo zakona. Da bodo vložili presojo ustavnosti zakonskih določil so prek družbenega omrežja twitter sporočili tudi iz SD.
»Treba je najti ravnovesje med ohranjanjem narave in drugimi projekti. Veliko nevladnih organizacij res dela s srcem za ohranjanje narave, a med njimi so tudi kukavičja jajca, katerih namen je izsiljevanje,« pa je menila Tadeja Šuštar (NSi), ki je prepričana, da so predlagane spremembe tudi priložnost, da se nevladne organizacije povežejo, okrepijo članstvo in da člani plačajo članarino, ki lahko znaša tudi zgolj evro. Robert Pavšič (LMŠ) je moral po drugi strani najprej »globoko vdihniti in se malo pomiriti«, v spremembah sicer vidi »odkrit obračun z nevladniki, ki so v preteklosti opozarjali na sporne projekte, za katere je imel minister Vizjak še poseben interes«.
Jasno sporočilo protestnikov: To je vojna napoved naravi
V krovni mreži CNVOS so pred sejo opozarjali na resne posledice sprememb. »Naj ne bo nobenega dvoma: To je vojna napoved ohranjanju narave v Sloveniji! Če bo amandma potrjen, sledi razprodaja slovenske narave. Nihče ne bi smel ostati tiho,« je bilo zapisano na spletni strani organizatorja današnjega protesta, organizacije Balkan River Defence. Organizatorji so pred tem sprožili tudi akcijo Toča e-sporočil poslancem, s katero so javnost pozvali, naj poslancem piše, da amandma zavrnejo. Poslanci naj bi prejeli okoli 11.000 takšnih elektronskih pisem.
»Narave ne damo!« pa smo slišali tudi iz množice. »Danes še narava joče,« je bilo uradno pojasnilo za dež, za katerega se prisotni niso posebej zmenili. Med napisi smo lahko videli »Narava ni naprodaj!«, »Roke stran od narave«, »Narava ni vaša last«, »Kaj ti bo narava, če imaš kapital«, »To ne bo kaplja v morje, to bo kaplja žez rob«, »Poslanci, ohranite naravo za otroke in vnuke« ter pikri »Narava je moja mati in ni prostitutka.«
»Tu sem zato, ker se z amandmajem onemogoča nevladne organizacije. S tem bo steklo še več projektov po okusu kapitala, beseda ljudi in nevladnih organizacij pa postaja vse bolj nepomembna. To se mi zdi nedemokratično. Omogoča zmago kapitala nad naravo,« je rdečo nit shoda povzela 41-letna Alenka, s katero se je strinjal tudi Damjan: »Družba je dojela, da je pravica do narave del človekovih svoboščin in da brez tega ni našega obstoja. To nam kažejo vsi podatki in nevladne organizacije so tisti glas organizirane družbe, ki bdi nad določenimi idejami, posegi in investicijami. Nevladne organizacije so varovalka v družbi. Če nevladne organizacije izločimo iz demokracije, potem ni več demokracije. Danes sem tukaj, da izrazim globoko nestrinjanje z amandmajem, ki je neustaven. Gre za naravo in našo prihodnost, ne za politično pripadnost.« Še bolj neposredna pa je bila 38-letna Alja, ki amandma vidi kot del strategije vlade, ki napada civilno družbo, posebej pa tisti del, ki izraža svoje mnenje. »Ali je odločevalcem vseeno celo za lastne otroke?« se je spraševala in dodala: »Država mora biti zgled pri tem, kako se dela z naravo. Omogočiti mora brezplačen dostop do nje, vsekakor pa je ne sme prodati korporacijam. Zrak, vodo in hrano potrebujemo vsi.«
