Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile kitajske oblasti, bo 79 izdelkov oproščenih dodatnih carin za eno leto od 19. maja, ko bo ukrep začel veljati. Vmes si lahko tudi premislijo in carine znova uvedejo, so poudarili.
Kitajska je podoben ukrep sprejela že februarja, ko je za eno leto ukinila dodatne uvozne carine za 65 ameriških izdelkov. Že takrat so bili med njimi medicinski izdelki, zato analitiki menijo, da je ukrep posledica pomanjkanja medicinske opreme ob pandemiji novega koronavirusa.
Kitajska in ZDA sta delni trgovinski dogovor, ki naj bi omilil trgovinsko vojno, podpisali januarja. Trump je v ponedeljek dejal, da ga nova trgovinska pogajanja, v katerih bi lahko dogovor nadgradili, trenutno ne zanimajo. Poudaril je, da želi najprej videti, kako bo Peking implementiral januarja dogovorjeno prvo fazo dogovora.
Trump grozil z novimi carinami
Borzni trgi so se pred kratkim sicer zbali, da bo v vodo padla tudi že sklenjena prva faza. Trumpova administracija je namreč Kitajsko večkrat obtožila, da je novi koronavirus nastal v laboratoriju v velemestu Wuhan, kjer je prišlo do prvega izbruha, in da so kitajske oblasti mesece načrtno prikrivale dejstva o virusu in s tem povzročile trenutno hudo globalno zdravstveno krizo, ki je silovito prizadela tudi ZDA.
Trump je zagrozil tudi z možnostjo uvedbe novih carin, v Pekingu pa so očitke ves čas zanikali, tudi z nekaterimi ostrimi izjavami. Borzni trgi so se zbali, da utegne pandemija privesti v novo zaostritev trgovinskih napetosti, kar bi bil velik udarec prizadevanjem za okrevanje globalnega gospodarstva po zgodovinsko hudem šoku, ki ga je povzročila pandemija.
Vendar pa sta strani nato v petek sporočili, da bosta nadaljevali z izvajanjem dogovora. »Strani kljub trenutni globalni zdravstveni krizi pričakujeta, da bosta v primernem času v celoti izpolnili obveznosti po dogovoru,« piše v izjavi, v kateri so zapisali tudi, da sta državi v pogovorih dosegli »dober napredek«.
Spremembe naj bi se obetale tudi pri Trumpovi obravnavi Kitajske na področju tehnologije. Ameriški predsednik namreč kitajskim tehnološkim podjetjem že nekaj časa očita, da je njihov glavni cilj pridobiti obveščevalne in druge koristne podatke o ZDA. Maja lani je podpisal izvršni ukaz o prepovedi poslovanja ameriških podjetij s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost ZDA, pri čemer gre po mnenju analitikov predvsem za ukrep proti kitajskim podjetjem, zlasti družbi Huawei.
Ta naj bi po navedbah Reutersa zdaj vendarle lahko sodelovala pri vzpostavljanju omrežij 5G, saj naj bi bilo ameriško trgovinsko ministrstvo v zaključni fazi priprave nove zakonodaje, ki bi ameriškim podjetjem kljub vsemu dovoljevala sodelovanje s Huaweijem. Trumpova prepoved je v slabši položaj namreč potisnila ameriška, ne kitajskih podjetij, na kar so mnogi ameriški strokovnjaki opozarjali že od začetka.