Velenjski mestni svetniki so na današnji seji mestnega sveta sprejeli tudi sklep, v katerem izražajo pričakovanje, da bo vodstvo Gorenja vse aktivnosti glede odpuščanja delavcev zamrznilo in poskusilo najti rešitve z namenom zaščite zaposlenih.

Dermol je poudaril, da je za Velenje pomembno vsako delovno mesto, saj je proces ustvarjanja novih delovnih mest dolgotrajen. Od države pričakuje, da bi v Šaleško regijo pripeljala kakšnega večjega investitorja, ki bi odprl večje število delovnih mest.

Od vodstva Gorenja pa se nadeja, da bo počakalo na protikrizne vladne ukrepe, saj je v obravnavi že tretji paket pomoči, ki bi ga lahko uporabilo tudi Gorenje.

Velenjska občina je ob tem dala pobudo, da se odprejo diplomatske poti, zato so pisali predsedniku države Borutu Pahorju, s katerim so v zvezi s tem že opravili dva pogovora. Pahor je s pobudo seznanil Janšo in zunanjega ministra Anžeta Logarja, prišli pa so do ugotovitve, da bi se diplomaciji raje izognili.

Kriteriji odpuščanja za svet delavcev nesprejemljivi

Po Dermolovih besedah velenjska občina zaposlenim v Gorenju nudi vso podporo pri ohranjanju delovnih mest. Ocenil je tudi, da je velenjska občina izpolnila svoj del obljub do Gorenja z znižanjem komunalnega prispevka in sprejemom prostorskega akta s pozitivnim mnenjem h gradnji nove tovarne televizijskih aparatov, da bi lahko kitajski Hisense kot nov lastnik Gorenja izpolnil svoje obljube od prevzemu podjetja leta 2018.

Velenjska svetnica Veronika Juvan, ki 20 let dela v Gorenju, je postregla s podatkom, da naj bi približno 150 delavcev sredi junija z lokacije v Velenju prišlo na delo v Ljubljano. Dejala je, da so kriteriji vodstva Gorenja glede odpuščanja za svet delavcev nesprejemljivi.

Prejšnji teden pa jih je vodstvo družbe obvestilo, da bodo za delo v proizvodnji najemali agencijske delavce. Tudi temu načrtu svet delavcev nasprotuje. Prva odpuščanja, tako Juvanova, naj bi se zgodila v drugi polovici junija in julija, pred kolektivnim dopustom v Gorenju.

V Hisense Gorenju so danes v zvezi z navedbami svetnice Juvanove o najemanju agencijskih delavcev za STA pojasnili, da je v podjetju vedno nek odstotek zaposlenih za določen čas, saj se število zaposlenih nenehno prilagaja potrebam proizvodnje. Ta je v drugi polovici leta običajno bolj zasedena in so tudi potrebe po delavcih večje.

»Agencijskih delavcev pa že od julija lani, ko smo zaključili prvi program presežnih delavcev, ne najemamo, saj to po zakonu eno leto po odpuščanjih ni dovoljeno. Torej agencijskih delavcev ne smemo zaposlovati vsaj do 1. julija 2021,« so navedli v družbi.

Zaposlovali bi agencijske delavce

Dodali so, da pa je vodstvo predlagalo skrajšanje obdobja prepovedi zaposlovanja agencijskih delavcev z 12 na tri mesece. »S tem bi država omogočila lažje zaposlovanje v primeru kasnejših večjih kadrovskih potreb in fleksibilnost pri zaposlovanju ob sezonskosti proizvodnje, ko naenkrat potrebujemo večje število delavcev za določen čas,« so še pojasnili.

Ta predlog sodi v sklop predlogov, o katerih se v okviru delovne skupine pogovarjajo z državo. Kot je znano, se je družba Hisense Gorenje ob nedavnem obisku gospodarskega ministra Zdravka Počivalška strinjala, da skupaj z državo najde čim več dodatnih rešitev za uporabo mehkih metod zmanjševanja števila delavcev ter za čim hitrejšo ponovno rast in zaposlovanje, ko se bi naročila spet povečala.

V celotni skupini Hisense Europe so odpuščanja napovedali zaradi posledic pandemije novega koronavirusa; v slovenskem delu je presežnih 828 od skupaj 5580 zaposlenih.

V podjetju Gorenje naj bi bilo tako presežnih 544, v podjetju Hisense Gorenje Europe 155, v podjetju IPC 84 in v podjetju Gorenje Gostinstvo 45 delavcev. Te številke si bodo sicer v podjetju prizadevali še zmanjšati. Bodo pa postopki v zvezi s presežnimi delavci v vseh omenjenih družbah v Sloveniji končani do 1. julija.

Prejšnji teden so se, kot dogovorjeno ob obisku gospodarskega ministra Zdravka Počivalška v Gorenju, na prvem srečanju sestali predstavniki družbe in ministrstva. Predstavniki družbe so med drugim podali nekatere predloge, s katerimi bi lahko dodatni del predvidenih presežnih delavcev odpustili po t. i. mehkih metodah.