Na splošno je štetje katere koli vrste v naravi zelo težaško delo in raziskovalci, kot je omenila Anamarija Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo, po navadi ocenjujejo številnost tako, da se poslužujejo določenih metod, s katerimi poskusijo prešteti določen delež populacije in nato iz teh podatkov ocenijo številnost celotne populacije. »Veliko podatkov so zbrali ljubiteljski herpetologi in drugi terenski biologi. Ti nam dajejo sliko, kje ta vrsta živi, žal pa nam ne dajejo možnosti, da bi lahko sklepali o tem, koliko progastih gožev živi pri nas,« je povedala Žagarjeva.
Za izginotje kriv tudi človek
V Sloveniji je progasti gož izjemno redek in verjetno živi le na območju slovenske Istre. »Od drugod vemo, da je za progastega goža zelo pomembno, da ima na voljo različna skrivališča, na primer kupe kamenja, suhozide, skladovnice drv in podobno. Hkrati pa potrebuje mozaik senčnega in odprtega prostora, pomembni so torej mejice in pasovi grmovja ali dreves kot tudi odprte površine, kot so travniki, nasadi in vrtovi, njive. Če se mozaičnost krajine izgublja in se ne bodo ohranjali suhozidi ali pa bo prihajalo do pretiranega zaraščanja odprtih površin, bo za izginjanje te vrste lahko kriv človek,« je o razlogih izginotja nestrupenega progastega goža, ki doseže tudi do dva metra in pol dolžine, povedala sogovornica. »Progasti gož je namreč tipična sredozemska vrsta in ne preživi severneje od našega primorja. Nima ustreznih prilagoditev na hladnejše zime, ki so značilne za severnejša območja, medtem ko so zime ob morju in južneje milejše in jih ta vrsta lahko preživi. Severno so pogostejši in bolj prilagojeni navadni gož in nekatere druge vrste kač,« je dodala Žagarjeva.
Premalo uporabnih podatkov
Progasti gož je na rdečem seznamu ogroženih vrst, kar pomeni, da tej vrsti v naravnem okolju lahko grozi izumrtje, če še naprej obstajajo dejavniki, ki jo ogrožajo. Prav z namenom ohranitve njegove vrste so ga zavarovali z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, varujeta ga tudi z direktiva o habitatih EU in bernska konvencija. Pred letom 2000 so zabeležili pojav progastega goža v okolici Nove Gorice in pri Socerbu, pozneje pa samo še v dolini reke Dragonje s pritoki in na pobočjih, ki se vzpenjajo nad dolino. Kljub temu pa s terenskimi opazovanji dobivajo tudi pozitivne informacije, in sicer najdbe mladih osebkov na tem območju kažejo, da se progasti gož uspešno razmnožuje. »Prav tako je možna ponovna naselitev pri kačah. Poznamo recimo uspešen primer ponovne naselitve malega gada (Vipera ursinii) v naši bližini, na Madžarskem. Ta vrsta živi na traviščih v Panonski nižini in raziskovalci so ugotovili, da je preživela le v dveh izoliranih populacijah in so se zato odločili za ponovno naselitev. Ključno pri tem je, da so imeli za malega gada dobre podatke o številnosti populacij v naravi. Pri progastem gožu pa za zdaj nimamo zadosti dobrih podatkov, da bi lahko vedeli kako ogrožena je ta vrsta pri nas,« pove sogovornica, ki še omeni spodbudne podatke iz Italije. Ti kažejo, da bi bil lahko prisoten tudi nad Kraškem robom. »Zgodilo pa se je tudi že, da je bil kakšen osebek prinesen s turisti ali tovorom v druge dele Slovenije. Lani so recimo našli progastega goža v ljubljanskem Atlantisu,« še pove strokovnjakinja.
