Evropska komisija je že vajena, da proti članicam Evropske unije, ki kršijo evropski pravni red, začne postopek pred sodiščem EU v Luksemburgu. Takšnih tožb je vsako leto na ducate. A morebitno sodno ukrepanje proti Nemčiji zaradi nedavne odločitve tamkajšnjega ustavnega sodišča, ki je podvomilo o pet let trajajočem programu nakupovanja državnih obveznic za lajšanje posledic prejšnje gospodarske krize, bi predstavljalo sodni precedens.
Nemški ustavni sodniki so namreč prejšnji teden v evropski pravni prostor zalučali hudo bombico. Po njihovi oceni je program kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke (ECB) presegel pristojnosti Evropske unije. Kljub temu lahko nemška centralna banka vsaj za zdaj še nadaljuje v programu kupovanja obveznic. A za to so postavili pogoj: ECB bo morala utemeljiti sorazmernost omenjenega programa z njegovimi gospodarskimi in fiskalnimi učinki. Če tega ne bodo storili, bi se morala nemška centralna banka umakniti iz programa. S svojo odločitvijo je nemško ustavno sodišče prvič nasprotovalo kakšni odločitvi sodišča EU. Slednje je namreč pred dvema letoma ugotovilo, da je omenjeni program skladen z evropskim pravnim redom.
Dvom o primatu evropskega prava
Sodba nemških ustavnih sodnikov je za evropski pravni prostor problematična z več vidikov. Ustavni sodniki nacionalnih sodišč namreč ne morejo nasprotovati sodišču EU, ki ima primat za razlago skladnosti z evropskim pravnim redom. Odločitve sodišča EU so zavezujoče za nacionalna sodišča, tudi ustavna. Povrhu pa so nemški ustavni sodniki s svojo odločitvijo posredno podvomili tudi o nadzorni funkciji evropskega parlamenta nad ECB. Da je bil s sodbo nemških ustavnih sodnikov politični lok še močneje napet, je tudi posledica časa oziroma razmer.
Sodba je bila namreč izrečena v obdobju, ko se je med članicami EU že razvnela razprava o vzpostavitvi evroobveznic oziroma kakšnega drugega skupnega dolžniškega instrumenta, s katerim bi financirali program okrevanja evropskega gospodarstva. Vsaj glede slednjega je nemško ustavno sodišče sicer poskušalo duhove pomiriti. Njihova odločitev ne vpliva na ukrepe finančne pomoči, ki jih sprejemata Evropska unija in ECB za blažitev koronakrize, so sporočili iz Karlsruheja. Vseeno je takšno nasprotovanje nacionalnega ustavnega sodišča vrhovnemu evropskemu sprožilo številne kritike in pomisleke. Prihajali so iz Francije, s sodišča EU, iz ECB in zdaj – po nekaj dneh premisleka – še iz evropske komisije.
ECB in sodišče EU zavrnila nemški pogled
Sodišče EU je posredno ostro zavrnilo sodbo nemških ustavnih sodnikov. V svoji izjavi je poudarilo, da je zgolj njihovo sodišče pristojno za ugotavljanje morebitnih kršitev evropskega pravnega reda s strani evropskih institucij in da je njihova sodba za nacionalna sodišča obvezujoča. Odgovorili so tudi na najpomembnejši pomislek: če bi se evropsko sodišče in nacionalna sodišča razhajala glede veljavnosti tovrstnih aktov, bi bila lahko ogrožena enotnost pravnega reda EU. Svet guvernerjev evropske centralne banke pa je opozoril na to, da je sodišče EU že pred leti ugotovilo, da je program nakupovanja obveznic skladen z evropskim pravnim redom in da so za svoja dejanja odgovorni evropskemu parlamentu.
Program bodo zato nemoteno nadaljevali, so še sporočili. Takšno stališče je v celoti potrdila tudi guvernerka nemške centralne banke Isabel Schnabel.
Po analizi sledi odločitev kolegija
Ali odločitev nemških ustavnih sodnikov predstavlja kršitev evropskega pravnega reda, ugotavlja tudi pravna služba evropske komisije. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je bila jasna: »Zadnjo besedo glede prava EU ima sodišče v Luksemburgu. Te nima nihče drug.« Von der Leynova je še opozorila, da je Unija skupnost vrednot in prava, ki ga je treba spoštovati in ščititi. »Pravo EU je nad nacionalnim pravom. Sodbe sodišča EU so obvezujoče za vsa nacionalna sodišča,« je bila nedvoumna.
Kdaj bo pripravljena pravna analiza odločitve nemških ustavnih sodnikov, v evropski komisiji včeraj še niso povedali. Bo pa ta analiza podlaga za razpravo na kolegiju komisarjev o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Sodni postopek proti kršiteljici evropskega pravnega reda na sodišču EU je eden od možnih ukrepov, vendar pa evropska komisija stavi na dialog s članico, da bi nesoglasja odpravili še pred odhodom na sodišče.
