Podatki porajajo nove dvome glede napovedi brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, da bo zaščitil največji deževni gozd na svetu, katerega 60 odstotkov površine se nahaja v Braziliji, je v petek poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Strokovnjaki so ob tem opozorili, da se sezona gozdnih požarov, ki močno prispevajo k uničevanju gozda, še ni začela. Zato je pričakovati, da bodo celoletni podatki o uničenem gozdu med najbolj zaskrbljujočimi doslej.
Krčenje gozdov je v Amazoniji drastično naraslo med letoma 1991 in 2003, nato se je začelo zmanjševati. V zadnjem času pa je spet v porastu, za kar okoljevarstveniki krivijo prav Bolsonara. Ta namreč po njihovih navedbah spodbuja krčenje pragozda z namenom pospešitve pridobivanja pašnih in obdelovalnih površin.
Kmetje se deforestacije najpogosteje lotijo s požiganjem gozdov, kar je lani poleti pripeljalo do obsežnih gozdnih požarov, ki so pritegnili pozornost svetovne javnosti. Na Bolsonara se je vsul plaz kritik tudi iz političnih krogov, slišati je bilo celo pozive h gospodarski osamitvi Brazilije.
Lani je bilo uničenih 10.123 kvadratnih kilometrov brazilskega amazonskega pragozda, s čimer se je številka prvič po letu 2008 spet povzpela prek meje 10.000.
