Kolumbijo pretresa afera, povezana z vohunjenjem za novinarji, politiki, sodniki in drugimi, ki so ga izvajale vojaške tajne službe, zato je bilo odpoklicanih več visokih oficirjev. Generalni državni tožilec je zahteval zaslišanje sedanjega in nekdanjega poveljnika oboroženih sil zaradi afere, v katero naj bi bila vpletena tudi ameriška obveščevalna agencija.
Dogajanje je v javnost prišlo januarja z objavo članka v kolumbijskem tedniku Semana, sodna preiskava pa še poteka in še ni ugotovljeno, kdo je odredil vohunjenje za 130 ljudmi in druge posebne naloge. Mnoge podrobnosti znova in znova prihajajo na dan v lokalnih medijih, kar vojaškemu vrhu in desnim političnim podpornikom preprečuje, da bi pod preprogo pometli to izjemno sporno početje vojske. O zasledovanih je ustvarila obsežne dosjeje z občutljivimi osebnimi podatki. Na seznamu ljudi, za katerimi so vohunili, so domači novinarji in tuji dopisniki, opozicijski politiki, sindikalni voditelji, predstavniki nevladnih organizacij, sodniki, odvetniki in tudi upokojeni oficirji. Na njem se je znašel tudi nekdanji generalni sekretar vlade kolumbijskega predsednika Ivana Duqueja.
Razrešenih 11 oficirjev
Generalni državni tožilec Francisco Barbosa je prejšnji teden pred zgornjim domom parlamenta izjavil, da ne bo sprejel oziroma dovolil, da bi se državne institucije uporabljale za kršenje človekovih pravic ali svobodnega izražanja. Pred tem je zahteval zaslišanje nekdanjega poveljnika oboroženih sil generala Nicacia Martineza, ki je bil na tem položaju v času, ko se je izvajalo ilegalno vohunjenje, se pravi med februarjem in decembrom lani. Martinez, ki zatrjuje, da nikoli za nikomer ni ukazal vohuniti, je decembra lani zapustil vojsko, uradno zaradi družinskih težav. Poziv na zaslišanje je v četrtek prejel tudi njegov naslednik, general Luis F. Navarro. Med tem časom je minister za obrambo Carlos Holmes sporočil, da so bili enajst oficirjev in en brigadir vojske že razrešeni, njihovih imen pa ni razkril.
Kot pravijo viri, na katere se sklicujejo novinarji tednika Semana, so operativno delo opravili pripadniki štirih obveščevalnih in protiobveščevalnih vojaških služb po ukazu vrhovnega štaba, zanj pa da so prejeli denar in logistično pomoč od neimenovane ameriške varnostne agencije. Žvižgači so razkrili, da jim je bilo ukazano, naj zbrane podatke pošljejo neposredno znanemu politiku iz vladne stranke Demokratični center. Znano je, da ima absolutni nadzor nad to stranko nekdanji desničarski predsednik Alvaro Uribe (2002–2010), ki je politični mentor sedanjemu voditelju države Duqueju in odločni nasprotnik mirovnega sporazuma z uporniki.
New York Times razjezil vlado in vrh vojske
Z uporabo računalniških orodij in posebne programske opreme so poleg prisluškovanj množično in neselektivno zbirali najrazličnejše informacije in osebne podatke o ciljnih osebah: telefonske številke, domače in službene naslove, elektronsko pošto, kdo so prijatelji, družina, imena njihovih otrok, kam so potovali oziroma kje so bili v določenem trenutku. Na udaru so bili zlasti novinarji, med njimi ameriški dopisniki. Prva tarča je bil Nicholas Casey, dopisnik The New York Timesa, ki je maja lani objavil članek tem, da je vrh kolumbijske vojske ukazal vojakom, naj podvojijo število ubitih kriminalcev in članov militantnih skupin. S člankom je tako zelo ujezil generala Martineza in kolumbijsko vlado, da je v redakcijo časnika poslala na pogovor svojega veleposlanika v ZDA. Tajne dosjeje so sestavljali tudi o drugih, kot so Juan Forero, dopisnik Wall Street Journala, John Otis, dopisnik ameriškega javnega radia NPR, ter fotografa za The New York Times in Nation Geographic Stephen Ferry in Lynsey Addario. Tarča so bili tudi številni znani kolumbijski novinarji in sindikalisti, štirje poslanci, nekdanji ministri in celo direktor Human Rights Watch za obe Ameriki Jose Miguel Vivanco. Tednik Semana navaja, da so prisluškovali celo vrhovni sodnici Cristini Lombana, ki vodi preiskavo proti Uribeju, osumljenemu več kaznivih dejanj.
