Epidemija novega koronavirusa je tako močno oklestila tekmovalni program slovenske hokejske reprezentance, da se risom v letošnjem koledarskem letu obeta le pogojni nastop na tradicionalnem novembrskem turnirju evropskega izziva v konkurenci Francije, Belorusije in Latvije. Potem ko je odpadlo tivolsko svetovno prvenstvo skupine B, je Mednarodna hokejska zveza za leto dni prestavila tudi avgustovski zadnji krog kvalifikacij za nastop na zimskih olimpijskih igrah 2022 v Pekingu.
Kaj to pomeni za slovensko vrsto in domačo hokejsko zvezo? »Letalske vozovnice za predolimpijski turnir na Norveškem smo imeli rezervirane, a jih bomo prestavili za leto dni. S selektorjem Matjažem Kopitarjem se strinjava, da bi bile avgustovske kvalifikacije velika neznanka, saj so vsi hokejisti že dolgo časa brez tekem. Če bodo ligaška tekmovanja in svetovna prvenstva v prihodnji sezoni potekala po načrtih, se bodo igralci vrnili v tekmovalni ritem. V tem trenutku je nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo. V stiku smo z nekaterimi evropskimi zvezami, s katerimi smo v zelo podobnem položaju. V tem času ni pomembno, ali imaš boljše ali slabše pogoje, ali imaš več ali manj denarja. Vsi se ukvarjamo z enakimi težavami,« je razložil generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije Dejan Kontrec.
Ker se v hokeju vrti občutno manj denarja kot v nogometu, evropske zveze ne morejo računati na finančno pomoč Mednarodne hokejske federacije. Slovenska zveza, ki ji predseduje kranjski župan Matjaž Rakovec, je oklestila že tako skromen proračun. »Obnašamo se zelo racionalno. V Tivoliju smo odpovedali eno od treh pisarn, obenem pa nimamo nobenega redno zaposlenega sodelavca. Ker delujemo na nizkih obratih, ne moremo več klestiti stroškov. Doslej smo z iskanjem kompromisov in tudi nekaj improvizacije vedno našli rešitev. Prepričan sem, da tokrat ne bo nič drugače. Če letos ne bo reprezentančnih dogodkov, bodo pa prihodnje leto. Poskrbeti moramo, da bomo pripravljeni, ko se bo začelo zares,« pravi nekdanji hokejist Kontrec, ki ocenjuje, da je bila finančna slika slovenskega hokeja pred izbruhom epidemije najbolj stabilna v zadnjih letih. »Večjih denarnih odstopanj ni bilo. V zadnjih dveh ali treh letih so tudi Olimpija in Jesenice delovale v razmeroma stabilnih finančnih razmerah.«
In kako bo po krizi? Oba najmočnejša domača kluba sta se za prihodnjo zimo prijavila za nastopanje v alpski ligi, ki bi lahko doživela velike spremembe. Ker še vedno ni znano, ali bo septembra možno odpreti mednarodno tekmovanje treh dežel, se Hokejska zveza Slovenije kot predsedujoča alpski ligi pripravlja na različne scenarije. Kontrec pravi, da bodo stremeli k izvedbi alpske lige v polnem formatu z vsemi prijavljenimi udeleženci, vendar lahko zdravstvene razmere v regiji poskrbijo za novosti. Eden od predlogov je, da bi začetek lige prestavili na oktober, kar pomeni, da bi tudi spomladansko svetovno prvenstvo v Tivoliju poskušali prestaviti za mesec dni. »Moramo pa se pripraviti tudi na najhujši scenarij, ki predvideva prepoved mednarodnih tekmovanj do konca leta. Če bodo meje z Avstrijo in Italijo ostale zaprte, bomo na vodstvo tekmovanja naslovili prošnjo za omilitev vstopnih pogojev v alpsko ligo, da bi se lahko prijavili tudi drugi slovenski klubi. Zveza bi jim v tem primeru lahko pomagala z organizacijo tekem, Olimpija in Jesenice pa bi v tem primeru vsaj nekje tekmovale,« razmišlja Kontrec.
Predlog hokejske zveze je naletel na buren odziv športnih direktorjev obeh klubov. Jože Kovač iz Olimpije in Marcel Rodman z Jesenic sta v pogovoru za specializirano hokejsko televizijo opozorila na velike razlike, ki vladajo med slovenskimi hokejskimi klubi. »Žalosti me njun odziv. Ko iščemo rešitve, je treba pogledati širšo perspektivo. Kje pa bodo igrali Olimpija in Jesenice, če mednarodna tekmovanja jeseni ne bodo možna? Bosta kluba ostala sama in sploh ne bosta igrala?« je sklenil Kontrec.
