»Če se poveže vrhunska ekipa s pravim znanjem, izkušnjami, zagonom in energijo, so izvedljive tudi nemogoče stvari,« pove Marko Lotrič, generalni direktor družinskega podjetja Lotrič Meroslovje, ki je bilo vključeno v konzorcij Diham, enega od štirih pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, v katerih so razvojniki združili moči za izdelavo prototipa slovenskega respiratorja.
Razvojni val ustanov in podjetij
Na pobudo direktorja Tehnološkega parka Ljubljana dr. Jerneja Pintarja in Boruta Potočnika, ustanovitelja svetovalnega podjetja BPMC, se je sprožil razvojni val ustanov in podjetij z znanjem in kompetencami, ki so v sodelovanju z medicinskimi strokovnjaki iskali rešitve za slovenski medicinski aparat, ki bi lahko v pomanjkanju uvoženih reševal življenja hudo obolelih za covidom-19. Rezultat sodelovanja so štirje prototipi medicinskih ventilatorjev oziroma respiratorjev, ki so jih ekipe razvojnikov nedavno predstavile v UKC Ljubljana. Poleg iniciative Diham z respiratorjem diham so svoje naprave za pomoč pri dihanju izdelali tudi fakulteta za elektrotehniko, skupina Janeza Pirca iz Fotone in Hiša eksperimentov pod vodstvom dr. Miha Kosa.
»V dobrem mesecu dni je po več kot dva tisoč urah razvojnega dela nastal prototip, pravzaprav delujoča naprava, ki bi jo zdravniki s soglasjem zdravniške etične komisije lahko uporabili, če bi bilo to potrebno oziroma če ne bi imeli drugih certificiranih aparatov,« nadaljuje prvi mož podjetja Lotrič Meroslovje. Gorenjska gazela je združila moči z Domelom, EKWB, Tehnološkim parkom Ljubljana, Zavodom 404 in BPMC v sodelovanju z ekipo UKC Ljubljana dr. Tomislavom Mirkovićem, dr. Andriyem Grynyukom in Jankom Rakefom, ki je ekipam posredovala uporabniške zahteve. »V projekt smo vstopili zaradi človekoljubnih vzgibov, zato si partnerji med seboj nismo zaračunali nobenih vložkov. Vsako podjetje je dalo vse od sebe, projekta smo se lotili z navdušenjem, prav po startupovsko, in prav zaradi velike želje vseh raziskovalcev, ki smo kot velika družina delali vse dni in tudi ponoči, je uspel. Ob tem bi rad izpostavil več posameznikov, ki so v razvoj respiratorja vložili ogromno časa. To so Nejc Demšar, Žiga Klančar, Miha Peternelj in Aleš Pfajfar iz našega podjetja, Jaka Gortnar iz Domela, Urban Kolman iz podjetja EKWB ter Rok Capuder iz Zavoda 404.«
Začetna serija mogoča v mesecu dni
Partnerji v projektu Diham so zasnovali turbinski tlačni respirator z lastnim motorjem in puhalom brez napihljivega meha, ki deluje tako v bolnišničnem okolju kot v mobilnih bolnišnicah ali celo samostojno. Za delovanje ne potrebuje stisnjenega zraka, saj ima lasten vir tlaka in pretoka zraka, temveč le električno napajanje ter vir kisika – jeklenko ali napeljavo. Respirator diham deluje v treh načinih in se prilagaja bolniku, ko diha sam ali s pomočjo aparata. Razvojna ekipa poudarja, da lahko, če bi bilo treba, tako imenovano nulto serijo z zgolj vhodnimi stroški materiala in dela (okoli 4900 evrov) proizvedejo v mesecu dni. »Do redne proizvodnje, če bi se odločili zanjo, nas čaka še nekaj razvojnega dela, predvsem pa moramo preveriti, ali smo med hitenjem kršili kakršen koli patent ali intelektualno lastnino,« pove Lotrič in doda, da aparat čaka še postopek certificiranja, ki lahko traja leto dni ali dlje.
»Ker si želimo, da bi se iz tega sodelovanja tudi nekaj naučili, nameravamo v roku dveh mesecev v naših prenovljenih prostorih v Železnikih vzpostaviti proizvodnjo medicinskih pripomočkov,« pojasni Marko Lotrič. »Izkušnja z respiratorjem diham, za proizvodnjo katerega trenutno ni tržne podlage, je dober start za nov razvojni cikel. Ker želimo testirati tudi maske, lahko uporabljamo prav naš aparat in tako v nadaljnji razvoj 'zapakiramo' več izdelkov. V tej medicinski zgodbi je tudi produkt, ki ga že izdelujemo, to je nadzorni sistem za zajem temperature, vlage, ogljikovega dioksida in drugih funkcij predvsem za sledenje hladne verige, kot je nadzor hladilnikov v zdravstvu. Ustanoviti želimo laboratorij, ki bo certificiran po sistemu doseganja kakovosti dobre proizvodne prakse in za medicinske pripomočke, kar je za nas velika priložnost, saj so nam odprte poti do partnerjev, kar tudi veliko pomeni.«
