Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, še ne morejo določiti časovnega okvirja podpisa pogodbe, saj morajo dokumente uskladiti tako med pogodbenimi strankami kot medresorsko, na koncu pa o sklenitvi koncesijske pogodbe odloči vlada.
HSE je koncesionar za energetsko izrabe reke Save na območju med Medvodami in Zidanim Mostom. Po njihovih načrtih bi z izgradnjo vseh desetih hidroelektrarn na srednji Savi povečali inštalirano moč hidroelektrarn na Savi za 300 megavatov, pridobili pa bi za enoteravatno uro električne energije iz obnovljivih virov energije, kar predstavlja trenutno skoraj 10 odstotkov vse električne energije, proizvedene v Sloveniji.
»Koncesijska pogodba urejuje medsebojna razmerja glede rabe vode za proizvodnjo električne energije na območju srednje Save, in sicer določa posebne pogoje, ki jih mora upoštevati koncesionar, pogoje in način plačila za koncesijo, način razreševanja medsebojnih razmerij v primeru prenehanja koncesije pred potekom časa, za katerega je bila podeljena in o drugih pravicah ter obveznostih koncedenta in koncesionarja,« so pojasnili.
Možnost podpisa pogodbe do konca pomladi
Minister za okolje Andrej Vizjak je sicer pred dnevi napovedal, da bi lahko pogodbo s HSE podpisali do konca pomladi. Na HSE so pojasnili, da časovnice ni mogoče predvideti, upajo pa, da bo ta sklenjena čim prej.
HSE, ki mu je vlada decembra 2005 podelila koncesijo za rabo vode, je z Gen energijo in Savskimi elektrarnami Ljubljana novembra 2011 sklenil družbeno pogodbo o gradnji 1,3 milijarde evrov vredne verige vodnih elektrarn na srednji Savi. Takrat so predvideli izgradnjo desetih hidroelektrarn na srednji Savi - Suhadol, Trbovlje, Renke, Ponoviče, Kresnice, Jevnica, Zalog, Šentjakob, Gameljne in Tacen.
HSE je prvi osnutek koncesijske pogodbe pripravila že marca 2006, ko so sledila prva usklajevanja, vendar do podpisa ni prišlo. Nato je leta 2018 vlada pogodbo znova dala v medresorsko usklajevanje; tudi takrat pa do podpisa ni prišlo. Prvotni načrt je sicer predvideval realizacijo med leti 2009 do 2025, vendar pa se ta ne bo uresničil.
Vprašanje gradnje hidroelektrarn na je znova postalo aktualno pozimi ob sprejemanju Nacionalnega in energetskega podnebnega načrta, ki načrtuje ukrepe in projekte na področju energetike do leta 2030. Ker vlada sprva v dokumentu ni predvidela novih hidroelektrarn, so po glasnih kritikah deležnikov v sprejetem dokumentu predvideli »nadaljevanje začetih predinvesticijskih aktivnosti na področju preučevanja možnosti izrabe obnovljivih virov energije«.
