»Juhej, Slovenija, kako ste? Danes se vam javljam iz posebne kočice, ki je na zunaj videti kot iz pločevine, znotraj pa je lesena. To je bivak 2, zanimiv tehniški eksponat, ki zdaj krasi vrt pred Slovenskim planinskim muzejem, včasih pa je pomenil zatočišče planincem in alpinistom, ki so se zatekli pred nevihto ali pa so prepozno preplezali steno, da bi se vrnili v dolino. Trikrat na teden se bom oglasil in povedal kakšno zanimivo zgodbo iz zgodovine Slovenije in slovenstva,« je v prvem posnetku napovedal Matjaž Podlipnik iz Mojstrane.
Bivak, v katerega se je zatekel, da bi v njem pripovedoval Zgodbe s kavča, mu je še posebno pri srcu. Iz gora so ga namreč prestavili tik pred Slovenski planinski muzej v Mojstrano, kjer ima Podlipnik ob običajnih, 'nekoronskih' dnevih svoje delovno mesto. Po izobrazbi je organizator poslovanja v turizmu, skrbi za koordinacijo turistične ponudbe v destinaciji Kranjska Gora, je predsednik TD Dovje - Mojstrana, turistični vodnik, izobražuje turistične vodnike za vodenje po Julijskih Alpah, skrbi za povezovanje obmejnega prebivalstva v Sloveniji, Avstriji in Italiji ter počne še ogromno stvari. Zavidljivo je tudi njegovo poznavanje krajev, ljudi, dogodkov iz bližnje in daljne okolice, iz zdajšnjih in starih časov.
Prav to so stvari, o katerih Podlipnik pripoveduje v Zgodbah s kavča, ki si jih na youtubu ogleduje ogromno ljudi. Ko se je odločil, da bo delil delček svojega znanja in poznavanja Slovenije in slovenstva, je najprej predstavil prostor, ki si ga je izbral za kuliso. »Takšne bivake so gradili skalaši med svetovnima vojnama. Tega so zgradili skalaši z Jesenic iz Turistovskega kluba Skala. Številko dve ima zato, ker je bil drugi po vrsti. Prvega so postavili v Veliki Dnini, tale pa je bil včasih nad dolino Vrata pod Visokim Oltarjem.« Doda, da je kljub majhnosti prostora v njem tudi za deset ljudi.
Ne le bližnja okolica, v Podlipnikovih Zgodbah s kavča so se znašle tudi druge slovenske posebnosti, na primer istrsko govedo boškarin, šavrinke, analiziral je pomen Korenskega sedla, ki je za prebivalce Zgornjesavske doline pomenil okno v svet.
Ne le dejstva, tudi nauki in vzporednice
Vsaki zgodbi vsestranski Podlipnik dodaja tudi spodbudne besede. Tako je denimo opisal, kako so varčni in iznajdljivi Kranjci preživeli, kadar jih je doletela nesreča, in poudaril, da je na podoben način mogoče preživeti in premagati tudi gospodarsko krizo, ki nas čaka po koronavirusu.
Ker se tudi sicer avtor Zgodb s kavča ukvarja s turizmom, je med drugim spomnil na železniško progo, ki je včasih vodila skozi Kranjsko Goro in je pomenila začetek tamkajšnjega sodobnega turizma. Železniško povezavo med Ljubljano in italijanskim Trbižem so zgradili leta 1870. »Praktično v enem letu je graditeljem uspelo postaviti 102 kilometra proge, na kateri so bili dva predora in številni mostovi. Prvi vlak je prisopihal skozi Zgornjesavsko dolino 14. decembra 1870. Iz dimnika se je poleg pare po vsej dolini pokadilo upanje. Kranjska Gora je dobila pomembno povezavo s svetom, ljudje so dobili službo na železnici. Po razvoju doline pa se je leta 1965 takratna jugoslovanska vlada odločila, da poleg še nekaterih drugih prog v Sloveniji ukine tudi progo po Zgornjesavski dolini, in leto dni pozneje se je to tudi zgodilo,« z obžalovanjem dodaja.
Svoja doživeta pripovedovanja Podlipnik dopolnjuje z zapisi na svojem facbook profilu. Kmalu pa bo velik del svojega ustvarjanja zbral na posebni osebni spletni strani, ki jo pripravlja in bo v kratkem na ogled ter v poduk spletnim obiskovalcem.
